Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo ponovno poudaril svojo namero, da Združene države Amerike prevzamejo nadzor nad Grenlandijo, pri čemer ni izključil možnosti uporabe vojaške sile. V pogovoru za medije Trump ni želel neposredno komentirati morebitnega vojaškega posredovanja, je pa napovedal, da bo v primeru neuspešnih pogajanj o nakupu oziroma najemu otoka zagotovo uvedel 100-odstotne carine na uvoz iz osmih evropskih držav. Ukrep bi najbolj prizadel Dansko, Norveško, Švedsko, Francijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, Nizozemsko in Finsko, zlasti njihovo avtomobilsko, farmacevtsko in luksuzno industrijo.
Kronologija dogodkov
-
28. jul. 2025 :
Trgovinski sporazum med ZDA in EU ter vprašanja nacionalne varnosti.
Združene države Amerike in Evropska unija sta dosegli začasni trgovinski sporazum, medtem ko je predsednik Trump kazal naklonjenost določenim tehnološkim platformam. Hkrati so se krepila opozorila pred novo finančno krizo in vprašanja o varnosti digitalnih platform, kar je ustvarilo krhko ozadje za trenutne diplomatske konflikte.
Danska se je na stopnjevanje napetosti odzvala z napotitvijo dodatnih vojaških sil in opreme na otok, v prestolnico Nuuk pa je poslala poveljnika kopenske vojske. Kljub uradnim grožnjam nekateri nekdanji Trumpovi svetovalci menijo, da gre za predsednikovo taktično potezo v širših pogajanjih z evropskimi zaveznicami. Medtem so se pojavila poročila, da naj bi Washington pripravljal predlog za 99-letni zakup otoka po vzoru Portorika, s čimer bi ZDA pridobile dejanski nadzor brez formalne priključitve.
Evropski voditelji so ogorčeni nad Trumpovimi metodami, ki jih opisujejo kot preseganje vseh diplomatskih meja. Evropska unija naj bi v odgovor že pripravila seznam povračilnih ukrepov v vrednosti 93 milijard evrov. Lokalno prebivalstvo na Grenlandiji je medtem izrazilo protest s prodajo simboličnih rdečih kapic z napisi proti ameriški nadvladi, kar kaže na močan odpor do kakršne koli spremembe suverenosti otoka. Poznavalci trgov poudarjajo, da bi uresničitev Trumpovih groženj lahko povzročila pretrese na finančnih trgih in ponovno spodbudila trende umikanja investicij iz ZDA.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.