Nacionalni protikorupcijski urad Ukrajine (NABU) in specializirano protikorupcijsko tožilstvo (SAP) sta izvedla obsežne hišne preiskave pri Davidu Arahamiji, vodji parlamentarne frakcije vladajoče stranke Sluga naroda, ter pri Juliji Timošenko, vodji stranke Domovina (Batkivščina). Preiskovalna dejanja so del širše preiskave korupcije v ukrajinskem parlamentu, ki vključuje sume podkupovanja poslancev z namenom vplivanja na zakonodajne procese.
Po navedbah ukrajinskih medijev so organi pregona preiskali prostore stranke Domovina in uradne prostore vodij frakcij. Preiskave so sledile sumom o vpletenosti visokih političnih predstavnikov v sheme za podkupljevanje zakonodajalcev iz drugih strank. Poslanec Oleksij Gončarenko je predhodno nakazal, da so obtožbe o podkupovanju usmerjene predvsem proti Timošenkovi, medtem ko se Arahamija sooča s preiskavo v okviru svoje funkcije vodje največje parlamentarne skupine.
Uradni organi so obema politikoma že vročili obvestila o sumu storitve korupcijskih kaznivih dejanj. Gre za enega najodmevnejših protikorupcijskih posegov v vrh ukrajinske politike v zadnjem obdobju, ki poudarja prizadevanja države za izpolnitev mednarodnih standardov glede pravne države. Trenutno še ni znano, ali bodo preiskave privedle do uradnih obtožnic ali priporov za omenjena funkcionarja.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Zakaj je novica relevantna za Slovenijo
Dogajanje v Ukrajini je za Slovenijo pomembno z vidika stabilnosti regije in širitvenih procesov Evropske unije. Boj proti korupciji je ključen pogoj za napredek Ukrajine na poti v EU, kar Slovenija kot država članica aktivno podpira.
Slovenska zunanja politika pozorno spremlja notranjepolitično stabilnost Kijeva, saj korupcijski škandali na najvišji ravni lahko vplivajo na učinkovitost mednarodne pomoči, h kateri prispeva tudi Slovenija.