Raziskava razkriva izjemno neenakost v bogastvu v Veliki Britaniji: Povprečen delavec potrebuje 52 let zaslužka za preboj med najbogatejše
Objavljeno: 9. 10. 2025 9:06
Nova študija fundacije Resolution Foundation razkriva, da bi povprečen delavec v Veliki Britaniji potreboval kar 52 let celotnega zaslužka, da bi se prebil med najbogatejših 10 % prebivalstva. To pomeni, da bi moral akumulirati 1,3 milijona funtov prihodka. Študija opozarja na naraščajočo razliko v bogastvu v državi, pri čemer naj bi davčne spremembe najbolj prizadele upokojence.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Čeprav se raziskava nanaša na Veliko Britanijo, opozarja na problem neenakosti v bogastvu, ki je prisoten tudi v Sloveniji in lahko spodbudi razpravo o podobnih vprašanjih.
V Novi Zelandiji poteka razprava o tem, ali je država preveč zadolžena ali pa premalo investira zaradi osredotočenosti na zmanjševanje dolga. Medtem pa študija v ZDA razkriva, da korporativni mediji pogosto zmanjšujejo vpliv pohlepa podjetij na dvig cen in inflacijo, pri tem pa se sklicujejo na izjave industrije ali ne ponujajo nobene razlage za inflacijo.
Članki obravnavajo različne teme, od ciklov inovacij in špekulacij na trgih, napovedi šibke rasti svetovnega gospodarstva do uspeha umetne inteligence pri odkrivanju finančnih goljufij. Posebej je izpostavljena evforija vlagateljev glede umetne inteligence in njena potencialna vloga pri tržnih zlomih. Svetovni gospodarski forum napoveduje šibko rast v letu 2026, medtem ko v Veliki Britaniji umetna inteligenca pomaga pri vračilu skoraj 500 milijonov funtov v boju proti goljufijam.
Španski ekonomist Javier Díaz-Giménez je izjavil, da so življenja z nizkimi plačami in visokimi stroški še vedno "izjemna", kar je sprožilo razprave o frustracijah delavcev zaradi stagnirajočih plač ob naraščajočih cenah. Hkrati pa se v Španiji pojavljajo razprave o tem, kako se BDP deli med delo in kapital, pri čemer nekateri poudarjajo, da imajo podjetja dovolj prostora za zvišanje plač, saj dosegajo visoke dobičke.
Švedska vlada bo v prihodnjem proračunu namenila 8,45 milijarde dolarjev za povečanje zaupanja gospodinjstev in gospodarske rasti. Ameriški BDP je spomladi poskočil za 3,3 %, kar je posledica umiritve trgovinskih vojn. V Iraku digitalno delo preoblikuje gospodarstvo. Webull Corporation je v drugem četrtletju 2025 zabeležil 46-odstotno povečanje prihodkov, ki so dosegli 131,5 milijona dolarjev. V ZDA se manjši gospodarski subjekti soočajo s posledicami ameriških carin.
V Združenih državah Amerike je lastništvo delnic precej razširjeno, vendar neenakomerno porazdeljeno, saj jih ima po raziskavi družbe Bankrate za dolgoročno naložbo 27 odstotkov odraslih. Medtem pa je Svetovna banka opozorila, da je gospodarsko okrevanje Šrilanke sicer močno, vendar še vedno nepopolno, rast pa je še vedno pod predkrizno ravnjo, revščina pa je precej visoka.
Predsednik ameriške centralne banke Jerome Powell je nakazal, da bi se program zaostrovanja kmalu lahko končal, vendar ni dal nobenih smernic glede obrestnih mer. IMF je pozval Kitajsko, naj uravnoteži svojo gospodarsko rast s preusmeritvijo s izvoza na domače povpraševanje. Novozelandska centralna banka (RBNZ) je sporočila, da so bile izgube v višini 11 milijard dolarjev pri nakupu obveznic v času pandemije upravičene, saj jih je nadomestila povečana gospodarska aktivnost in nižji stroški dolga.
Čeprav se raziskava nanaša na Veliko Britanijo, opozarja na problem neenakosti v bogastvu, ki je prisoten tudi v Sloveniji in lahko spodbudi razpravo o podobnih vprašanjih.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.