Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski in gospodarski spor z napovedjo uvedbe desetodstotnih carin na uvoz blaga iz osmih evropskih držav, ki nasprotujejo njegovim načrtom za prevzem Grenlandije. Ukrep, ki naj bi začel veljati 1. februarja 2026, cilja na Dansko, Finsko, Francijo, Nemčijo, Nizozemsko, Norveško, Švedsko in Združeno kraljestvo. Trump je ob tem zagrozil, da se bodo carine 1. junija zvišale na 25 odstotkov, v kolikor Združene države Amerike do takrat ne bodo pridobile nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem. Napoved je takoj povzročila padce na azijskih borzah in povečala povpraševanje po varno naložbenem zlatu ter kriptovalutah.
Evropski voditelji so se na ameriške grožnje odzvali enotno in ostro, pri čemer so Trumpove poteze označili za izsiljevanje in ustrahovanje. Britanski premier Keir Starmer je poudaril, da so grožnje s carinami popolnoma napačne in da trgovinska vojna ni v nikogaršnjem interesu. Evropska unija pod vodstvom predsednika Evropskega sveta Antonia Coste že pripravlja povračilne ukrepe, ki bi lahko vključevali visoke dajatve na ameriško blago v vrednosti do 93 milijard evrov. Nemški kancler Friedrich Merz je sicer izrazil željo po umiritvi razmer, vendar je jasno opozoril, da bo Evropa po potrebi zaščitila svoje nacionalne in skupne interese.
Situacija je povzročila najhujšo krizo v čezatlantskih odnosih v zadnjih desetletjih, saj evropske države vse glasneje razpravljajo o neizogibni oddaljitvi od strateškega zavezništva z ZDA. Poleg gospodarskih pritiskov so se v javnosti pojavila tudi ugibanja o Trumpovih nadaljnjih ozemeljskih ambicijah v Evropi, kar še dodatno krepi nezaupanje. Voditelji vseh 27 držav članic EU se bodo v četrtek sestali na izrednem vrhu v Bruslju, kjer bodo usklajevali skupno strategijo proti ameriškemu gospodarskemu pritisku in razpravljali o uporabi novih instrumentov za zaščito pred trgovinsko prisilo.
