Trump z napovedjo carin na evropsko blago sprožil pretres na svetovnih trgih

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo visokih uvoznih carin za osem evropskih držav, ki nasprotujejo njegovim načrtom za priključitev Grenlandije k Združenim državam Amerike. Ukrep, ki vključuje sprva 10-odstotne carine z začetkom veljavnosti 1. februarja 2026, cilja na Dansko, Združeno kraljestvo, Francijo, Nemčijo, Nizozemsko, Finsko, Švedsko in Norveško. Če dogovor o prodaji avtonomnega danskega ozemlja ne bo sklenjen, se bodo carine junija letos zvišale na 25 odstotkov. Evropska unija se je na grožnje odzvala z napovedjo izrednega vrha v Bruslju, kjer bodo voditelji razpravljali o povračilnih ukrepih v vrednosti 93 milijard evrov. Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je poudarila, da se Evropa ne bo pustila izsiljevati, medtem ko je Trumpova administracija prek namestnika načelnika štaba Bele hiše Stephena Millerja sporočila, da Danska ni sposobna braniti Grenlandije, kar po njihovem mnenju opravičuje ameriški prevzem zaradi nacionalne varnosti. Napetosti so se dodatno zaostrile po največjih protestih v zgodovini Grenlandije in Trumpovih izjavah, da so carine deloma tudi odgovor na lanski snub Nobelovega odbora, zaradi česar se ne čuti več dolžnega delovati izključno v interesu miru. Britanski premier Keir Starmer je medtem pozval k umiritvi razmer in dejal, da je spor mogoče rešiti s treznim dialogom, čeprav Bela hiša ne izključuje možnosti uporabe vojaške sile za zavzetje strateško pomembnega arktičnega otoka.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil nov val napetosti v transatlantskih odnosih z napovedjo uvedbe carin proti osmim evropskim državam, če Danska ne bo sprejela dogovora glede Grenlandije. Grožnja je povzročila takojšen in usklajen odziv evropskih prestolnic, zlasti v nordijskih državah, kjer so Trumpove zahteve odločno zavrnili. Evropska unija je poudarila, da si prizadeva za dialog namesto zaostrovanja, vendar so predstavniki Bruslja opozorili, da bodo carine neizogibno škodovale potrošnikom in podjetjem na obeh straneh Atlantika. Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen poskuša ohraniti lanskoletno trgovinsko premirje, vendar Trumpove najnovejše objave na družbenih omrežjih resno ogrožajo stabilnost mednarodne trgovine. Napetosti so že vplivale na finančne trge, kjer je ameriški dolar izgubil vrednost v primerjavi z britanskim funtom, saj so vlagatelji zaskrbljeni zaradi morebitne nove trgovinske vojne. Britanska vlada se je prav tako znašla pod pritiskom, saj Trump z ukrepi grozi tudi Združenemu kraljestvu. Analitiki opozarjajo, da so evropske države pred težko izbiro med popuščanjem ameriškim zahtevam in uporabo lastnega gospodarskega arzenala za povračilne ukrepe. Medtem ko se EU trudi angažirati v pogovorih, se v javnosti že pojavljajo pozivi k odločnejšemu odgovoru na Trumpovo uporabo trgovinske politike kot sredstva za doseganje ozemeljskih ciljev. Situacija ostaja negotova, saj so diplomatski odnosi med Washingtonom in Evropo trenutno na eni najnižjih točk v zadnjem obdobju.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo visokih trgovinskih carin za osem evropskih držav, ki so nasprotovale načrtom Združenih držav Amerike za prevzem Grenlandije. Odločitev o uvedbi carin, ki jo v Beli hiši utemeljujejo z novo t. i. doktrino Don-Roe, je sprožila ostre odzive evropskih prestolnic in povzročila dodatno zaostrovanje transatlantskih odnosov. Evropski voditelji in ameriški zakonodajalci so enotno posvarili, da takšni ukrepi resno ogrožajo varnostno in gospodarsko sodelovanje med celinama. Na Grenlandiji so se medtem zbrale množice protestnikov, ki so nasprotovale kakršnim koli ameriškim težnjam po priključitvi tega avtonomnega danskega ozemlja. Demonstracije so potekale mirno, vendar z jasnim sporočilom proti Trumpovim grožnjam z zavzetjem otoka, ki ga predsednik vidi kot strateško ključnega za ameriške interese. Lokalno prebivalstvo in danska vlada so že večkrat poudarili, da Grenlandija ni naprodaj, kar je tudi neposredni povod za najnovejši trgovinski spor. Analitiki opozarjajo, da bi lahko uvedba carin povzročila povračilne ukrepe Evropske unije, kar bi vodilo v obsežno trgovinsko vojno. Trenutne napetosti so posledica neuspešnih prizadevanj Washingtona, da bi prepričal Dansko v pogajanja o suverenosti otoka. Ker evropske zaveznice vztrajajo pri spoštovanju ozemeljske celovitosti Danske, je Trumpova administracija uporabila gospodarski pritisk kot sredstvo za dosego svojih geopolitičnih ciljev v arktični regiji.