Trump z napovedjo carin na evropsko blago zaradi Grenlandije sprožil oster odziv Bruslja

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski in gospodarski spor z napovedjo uvedbe desetodstotnih carin na uvoz blaga iz osmih evropskih držav, ki nasprotujejo njegovim načrtom za prevzem Grenlandije. Ukrep, ki naj bi začel veljati 1. februarja 2026, cilja na Dansko, Finsko, Francijo, Nemčijo, Nizozemsko, Norveško, Švedsko in Združeno kraljestvo. Trump je ob tem zagrozil, da se bodo carine 1. junija zvišale na 25 odstotkov, v kolikor Združene države Amerike do takrat ne bodo pridobile nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem. Napoved je takoj povzročila padce na azijskih borzah in povečala povpraševanje po varno naložbenem zlatu ter kriptovalutah. Evropski voditelji so se na ameriške grožnje odzvali enotno in ostro, pri čemer so Trumpove poteze označili za izsiljevanje in ustrahovanje. Britanski premier Keir Starmer je poudaril, da so grožnje s carinami popolnoma napačne in da trgovinska vojna ni v nikogaršnjem interesu. Evropska unija pod vodstvom predsednika Evropskega sveta Antonia Coste že pripravlja povračilne ukrepe, ki bi lahko vključevali visoke dajatve na ameriško blago v vrednosti do 93 milijard evrov. Nemški kancler Friedrich Merz je sicer izrazil željo po umiritvi razmer, vendar je jasno opozoril, da bo Evropa po potrebi zaščitila svoje nacionalne in skupne interese. Situacija je povzročila najhujšo krizo v čezatlantskih odnosih v zadnjih desetletjih, saj evropske države vse glasneje razpravljajo o neizogibni oddaljitvi od strateškega zavezništva z ZDA. Poleg gospodarskih pritiskov so se v javnosti pojavila tudi ugibanja o Trumpovih nadaljnjih ozemeljskih ambicijah v Evropi, kar še dodatno krepi nezaupanje. Voditelji vseh 27 držav članic EU se bodo v četrtek sestali na izrednem vrhu v Bruslju, kjer bodo usklajevali skupno strategijo proti ameriškemu gospodarskemu pritisku in razpravljali o uporabi novih instrumentov za zaščito pred trgovinsko prisilo.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo visokih uvoznih carin za osem evropskih držav, ki nasprotujejo njegovim načrtom za priključitev Grenlandije k Združenim državam Amerike. Ukrep, ki vključuje sprva 10-odstotne carine z začetkom veljavnosti 1. februarja 2026, cilja na Dansko, Združeno kraljestvo, Francijo, Nemčijo, Nizozemsko, Finsko, Švedsko in Norveško. Če dogovor o prodaji avtonomnega danskega ozemlja ne bo sklenjen, se bodo carine junija letos zvišale na 25 odstotkov. Evropska unija se je na grožnje odzvala z napovedjo izrednega vrha v Bruslju, kjer bodo voditelji razpravljali o povračilnih ukrepih v vrednosti 93 milijard evrov. Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je poudarila, da se Evropa ne bo pustila izsiljevati, medtem ko je Trumpova administracija prek namestnika načelnika štaba Bele hiše Stephena Millerja sporočila, da Danska ni sposobna braniti Grenlandije, kar po njihovem mnenju opravičuje ameriški prevzem zaradi nacionalne varnosti. Napetosti so se dodatno zaostrile po največjih protestih v zgodovini Grenlandije in Trumpovih izjavah, da so carine deloma tudi odgovor na lanski snub Nobelovega odbora, zaradi česar se ne čuti več dolžnega delovati izključno v interesu miru. Britanski premier Keir Starmer je medtem pozval k umiritvi razmer in dejal, da je spor mogoče rešiti s treznim dialogom, čeprav Bela hiša ne izključuje možnosti uporabe vojaške sile za zavzetje strateško pomembnega arktičnega otoka.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo visokih trgovinskih carin za osem evropskih držav, ki so nasprotovale načrtom Združenih držav Amerike za prevzem Grenlandije. Odločitev o uvedbi carin, ki jo v Beli hiši utemeljujejo z novo t. i. doktrino Don-Roe, je sprožila ostre odzive evropskih prestolnic in povzročila dodatno zaostrovanje transatlantskih odnosov. Evropski voditelji in ameriški zakonodajalci so enotno posvarili, da takšni ukrepi resno ogrožajo varnostno in gospodarsko sodelovanje med celinama. Na Grenlandiji so se medtem zbrale množice protestnikov, ki so nasprotovale kakršnim koli ameriškim težnjam po priključitvi tega avtonomnega danskega ozemlja. Demonstracije so potekale mirno, vendar z jasnim sporočilom proti Trumpovim grožnjam z zavzetjem otoka, ki ga predsednik vidi kot strateško ključnega za ameriške interese. Lokalno prebivalstvo in danska vlada so že večkrat poudarili, da Grenlandija ni naprodaj, kar je tudi neposredni povod za najnovejši trgovinski spor. Analitiki opozarjajo, da bi lahko uvedba carin povzročila povračilne ukrepe Evropske unije, kar bi vodilo v obsežno trgovinsko vojno. Trenutne napetosti so posledica neuspešnih prizadevanj Washingtona, da bi prepričal Dansko v pogajanja o suverenosti otoka. Ker evropske zaveznice vztrajajo pri spoštovanju ozemeljske celovitosti Danske, je Trumpova administracija uporabila gospodarski pritisk kot sredstvo za dosego svojih geopolitičnih ciljev v arktični regiji.