Trumpove grožnje s carinami na evropsko blago povzročile padec na svetovnih trgih

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil nov val napetosti v transatlantskih odnosih z napovedjo uvedbe carin proti osmim evropskim državam, če Danska ne bo sprejela dogovora glede Grenlandije. Grožnja je povzročila takojšen in usklajen odziv evropskih prestolnic, zlasti v nordijskih državah, kjer so Trumpove zahteve odločno zavrnili. Evropska unija je poudarila, da si prizadeva za dialog namesto zaostrovanja, vendar so predstavniki Bruslja opozorili, da bodo carine neizogibno škodovale potrošnikom in podjetjem na obeh straneh Atlantika. Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen poskuša ohraniti lanskoletno trgovinsko premirje, vendar Trumpove najnovejše objave na družbenih omrežjih resno ogrožajo stabilnost mednarodne trgovine. Napetosti so že vplivale na finančne trge, kjer je ameriški dolar izgubil vrednost v primerjavi z britanskim funtom, saj so vlagatelji zaskrbljeni zaradi morebitne nove trgovinske vojne. Britanska vlada se je prav tako znašla pod pritiskom, saj Trump z ukrepi grozi tudi Združenemu kraljestvu. Analitiki opozarjajo, da so evropske države pred težko izbiro med popuščanjem ameriškim zahtevam in uporabo lastnega gospodarskega arzenala za povračilne ukrepe. Medtem ko se EU trudi angažirati v pogovorih, se v javnosti že pojavljajo pozivi k odločnejšemu odgovoru na Trumpovo uporabo trgovinske politike kot sredstva za doseganje ozemeljskih ciljev. Situacija ostaja negotova, saj so diplomatski odnosi med Washingtonom in Evropo trenutno na eni najnižjih točk v zadnjem obdobju.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski in gospodarski spor z napovedjo uvedbe desetodstotnih carin na uvoz blaga iz osmih evropskih držav, ki nasprotujejo njegovim načrtom za prevzem Grenlandije. Ukrep, ki naj bi začel veljati 1. februarja 2026, cilja na Dansko, Finsko, Francijo, Nemčijo, Nizozemsko, Norveško, Švedsko in Združeno kraljestvo. Trump je ob tem zagrozil, da se bodo carine 1. junija zvišale na 25 odstotkov, v kolikor Združene države Amerike do takrat ne bodo pridobile nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem. Napoved je takoj povzročila padce na azijskih borzah in povečala povpraševanje po varno naložbenem zlatu ter kriptovalutah. Evropski voditelji so se na ameriške grožnje odzvali enotno in ostro, pri čemer so Trumpove poteze označili za izsiljevanje in ustrahovanje. Britanski premier Keir Starmer je poudaril, da so grožnje s carinami popolnoma napačne in da trgovinska vojna ni v nikogaršnjem interesu. Evropska unija pod vodstvom predsednika Evropskega sveta Antonia Coste že pripravlja povračilne ukrepe, ki bi lahko vključevali visoke dajatve na ameriško blago v vrednosti do 93 milijard evrov. Nemški kancler Friedrich Merz je sicer izrazil željo po umiritvi razmer, vendar je jasno opozoril, da bo Evropa po potrebi zaščitila svoje nacionalne in skupne interese. Situacija je povzročila najhujšo krizo v čezatlantskih odnosih v zadnjih desetletjih, saj evropske države vse glasneje razpravljajo o neizogibni oddaljitvi od strateškega zavezništva z ZDA. Poleg gospodarskih pritiskov so se v javnosti pojavila tudi ugibanja o Trumpovih nadaljnjih ozemeljskih ambicijah v Evropi, kar še dodatno krepi nezaupanje. Voditelji vseh 27 držav članic EU se bodo v četrtek sestali na izrednem vrhu v Bruslju, kjer bodo usklajevali skupno strategijo proti ameriškemu gospodarskemu pritisku in razpravljali o uporabi novih instrumentov za zaščito pred trgovinsko prisilo.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo visokih uvoznih carin za osem evropskih držav, ki nasprotujejo njegovim načrtom za priključitev Grenlandije k Združenim državam Amerike. Ukrep, ki vključuje sprva 10-odstotne carine z začetkom veljavnosti 1. februarja 2026, cilja na Dansko, Združeno kraljestvo, Francijo, Nemčijo, Nizozemsko, Finsko, Švedsko in Norveško. Če dogovor o prodaji avtonomnega danskega ozemlja ne bo sklenjen, se bodo carine junija letos zvišale na 25 odstotkov. Evropska unija se je na grožnje odzvala z napovedjo izrednega vrha v Bruslju, kjer bodo voditelji razpravljali o povračilnih ukrepih v vrednosti 93 milijard evrov. Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je poudarila, da se Evropa ne bo pustila izsiljevati, medtem ko je Trumpova administracija prek namestnika načelnika štaba Bele hiše Stephena Millerja sporočila, da Danska ni sposobna braniti Grenlandije, kar po njihovem mnenju opravičuje ameriški prevzem zaradi nacionalne varnosti. Napetosti so se dodatno zaostrile po največjih protestih v zgodovini Grenlandije in Trumpovih izjavah, da so carine deloma tudi odgovor na lanski snub Nobelovega odbora, zaradi česar se ne čuti več dolžnega delovati izključno v interesu miru. Britanski premier Keir Starmer je medtem pozval k umiritvi razmer in dejal, da je spor mogoče rešiti s treznim dialogom, čeprav Bela hiša ne izključuje možnosti uporabe vojaške sile za zavzetje strateško pomembnega arktičnega otoka.