Evropska unija in Mercosur sklenili zgodovinski trgovinski sporazum sredi novih carinskih groženj ZDA

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil nov val napetosti v transatlantskih odnosih z napovedjo uvedbe carin proti osmim evropskim državam, če Danska ne bo sprejela dogovora glede Grenlandije. Grožnja je povzročila takojšen in usklajen odziv evropskih prestolnic, zlasti v nordijskih državah, kjer so Trumpove zahteve odločno zavrnili. Evropska unija je poudarila, da si prizadeva za dialog namesto zaostrovanja, vendar so predstavniki Bruslja opozorili, da bodo carine neizogibno škodovale potrošnikom in podjetjem na obeh straneh Atlantika. Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen poskuša ohraniti lanskoletno trgovinsko premirje, vendar Trumpove najnovejše objave na družbenih omrežjih resno ogrožajo stabilnost mednarodne trgovine. Napetosti so že vplivale na finančne trge, kjer je ameriški dolar izgubil vrednost v primerjavi z britanskim funtom, saj so vlagatelji zaskrbljeni zaradi morebitne nove trgovinske vojne. Britanska vlada se je prav tako znašla pod pritiskom, saj Trump z ukrepi grozi tudi Združenemu kraljestvu. Analitiki opozarjajo, da so evropske države pred težko izbiro med popuščanjem ameriškim zahtevam in uporabo lastnega gospodarskega arzenala za povračilne ukrepe. Medtem ko se EU trudi angažirati v pogovorih, se v javnosti že pojavljajo pozivi k odločnejšemu odgovoru na Trumpovo uporabo trgovinske politike kot sredstva za doseganje ozemeljskih ciljev. Situacija ostaja negotova, saj so diplomatski odnosi med Washingtonom in Evropo trenutno na eni najnižjih točk v zadnjem obdobju.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo novih carin na uvoz blaga iz osmih evropskih držav, kar je sprožilo buren odziv na svetovnih finančnih trgih. Ukrep predvideva 10-odstotne carine, ki bi začele veljati 1. februarja, in bi se lahko do junija povzpele na 25 odstotkov, če ZDA ne bo omogočen nakup Grenlandije. Na udaru so se znašle Danska, Norveška, Švedska, Francija, Nemčija, Združeno kraljestvo, Nizozemska in Finska, ki so sicer ključne zaveznice zveze NATO. Zaradi napovedi so terminske pogodbe na ameriške indekse in evropske delnice, predvsem v avtomobilskem in luksuznem sektorju, močno upadle. Trg kriptovalut je utrpel še hujši udarac; cena bitcoina se je v le dveh urah znižala za skoraj 4.000 dolarjev, kar je povzročilo likvidacije v vrednosti več sto milijonov dolarjev. Vlagatelji so v iskanju varnosti preusmerili kapital v zlato, ki je doseglo rekordne vrednosti nad 4.670 dolarjev za unčo. Evropska unija že pripravlja povračilne ukrepe, medtem ko ekonomske študije kažejo, da breme dosedanjih Trumpovih carin v 96 odstotkih nosijo ameriški potrošniki in ne tuja podjetja. Britanska finančna ministrica Rachel Reeves je zaradi negotovosti že odpovedala načrtovan nastop na londonski borzi. Razmere ostajajo napete, saj trgi pričakujejo tudi odločitev ameriškega vrhovnega sodišča glede pravne podlage za predsednikovo carinsko politiko.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski in gospodarski spor z napovedjo uvedbe desetodstotnih carin na uvoz blaga iz osmih evropskih držav, ki nasprotujejo njegovim načrtom za prevzem Grenlandije. Ukrep, ki naj bi začel veljati 1. februarja 2026, cilja na Dansko, Finsko, Francijo, Nemčijo, Nizozemsko, Norveško, Švedsko in Združeno kraljestvo. Trump je ob tem zagrozil, da se bodo carine 1. junija zvišale na 25 odstotkov, v kolikor Združene države Amerike do takrat ne bodo pridobile nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem. Napoved je takoj povzročila padce na azijskih borzah in povečala povpraševanje po varno naložbenem zlatu ter kriptovalutah. Evropski voditelji so se na ameriške grožnje odzvali enotno in ostro, pri čemer so Trumpove poteze označili za izsiljevanje in ustrahovanje. Britanski premier Keir Starmer je poudaril, da so grožnje s carinami popolnoma napačne in da trgovinska vojna ni v nikogaršnjem interesu. Evropska unija pod vodstvom predsednika Evropskega sveta Antonia Coste že pripravlja povračilne ukrepe, ki bi lahko vključevali visoke dajatve na ameriško blago v vrednosti do 93 milijard evrov. Nemški kancler Friedrich Merz je sicer izrazil željo po umiritvi razmer, vendar je jasno opozoril, da bo Evropa po potrebi zaščitila svoje nacionalne in skupne interese. Situacija je povzročila najhujšo krizo v čezatlantskih odnosih v zadnjih desetletjih, saj evropske države vse glasneje razpravljajo o neizogibni oddaljitvi od strateškega zavezništva z ZDA. Poleg gospodarskih pritiskov so se v javnosti pojavila tudi ugibanja o Trumpovih nadaljnjih ozemeljskih ambicijah v Evropi, kar še dodatno krepi nezaupanje. Voditelji vseh 27 držav članic EU se bodo v četrtek sestali na izrednem vrhu v Bruslju, kjer bodo usklajevali skupno strategijo proti ameriškemu gospodarskemu pritisku in razpravljali o uporabi novih instrumentov za zaščito pred trgovinsko prisilo.