V protestih v Iranu ubitih najmanj 648 ljudi, na tisoče oseb so aretirali

Desno

Nepotrjeno

mednarodni odnosi politika

Desno

Nepotrjeno

V protestih v Iranu ubitih najmanj 648 ljudi, na tisoče oseb so aretirali

Objavljeno: pred dvema urama

Prikaži galerijo slik v člankih

Povzetek

V iranskih protestih je bilo ubitih najmanj 648 ljudi.
Oblasti so aretirale več kot 10.000 oseb.
Organizacija IHR opozarja na tisoče ranjenih in morebitno višje število žrtev.
Gre za enega največjih izzivov iranskemu teokratskemu režimu v zadnjem času.

V Iranu se je število potrjenih smrtnih žrtev med protestniki v okviru obsežnih protivladnih demonstracij povzpelo na najmanj 648, je sporočila nevladna organizacija Iran Human Rights (IHR) s sedežem v Oslu. Nasilno zatiranje uporov proti teokratskemu režimu, ki trajajo od konca decembra, je povzročilo tudi več tisoč poškodovanih, medtem ko so oblasti po uradnih navedbah aretirale več kot 10.000 ljudi. Organizacija IHR poudarja, da gre za preverjene podatke o žrtvah, nekatere neuradne ocene pa namigujejo, da bi število mrtvih lahko doseglo celo 6.000.

Kronologija dogodkov

11. jan. 2026 : Naraščanje števila žrtev in mednarodna obsodba nasilja. Število žrtev protivladnih protestov v Iranu je naraslo na najmanj 538 ljudi, pri čemer so nevladne organizacije opozorile, da bi bila lahko dejanska številka znatno višja. Voditelji Francije, Velike Britanije in Nemčije so v skupni izjavi ostro obsodili nasilno zatiranje demonstrantov, ki so prerasli v velik izziv za teokratsko oblast.
Prikaži izvorne članke

Francija, Velika Britanija in Nemčija obsodile nasilje nad protestniki v Iranu

V protestih v Iranu umrlo najmanj 538 ljudi

V Iranu med protivladnimi protesti ubitih več kot 200 ljudi

Demonstracije, ki so se razširile po celotni državi, predstavljajo enega najresnejših izzivov za iransko politično vodstvo v zadnjih desetletjih. Varnostne sile so na proteste odgovorile s stopnjevanjem uporabe sile, kar je privedlo do hitrega porasta smrtnih primerov v primerjavi s prejšnjimi poročili. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, saj se protesti kljub strogim povračilnim ukrepom in množičnim zapiranjem ne umirjajo.

Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj nevladne organizacije opozarjajo na kršenje osnovnih človekovih pravic in omejevanje dostopa do informacij. Podatki o ubitih in zaprtih se nenehno posodabljajo, saj se v nekaterih regijah spopadi med protestniki in represivnimi organi še vedno stopnjujejo, kar onemogoča natančno beleženje vseh žrtev v realnem času.

Možne posledice

Najmanj 648 mrtvih, več tisoč poškodovanih in nad 10.000 aretiranih protestnikov.
Nadaljnja destabilizacija iranskega političnega sistema.
Povečan pritisk mednarodne skupnosti in nove sankcije.
Možnost stopnjevanja represije s strani varnostnih organov.

Izjave

"To je bilanca potrjenih žrtev, nekatere navedbe pa govorijo celo o 6.000 ubitih."

Kategorije

mednarodni odnosi politika

Teme

človekove pravice teokracija državno nasilje protesti

Iskanje po virih

human rights tehran violence iran protests death toll

Dodatne informacije

Države: norveška iran
Države poročanja: češka poljska
Jeziki: cs pl
Relevantnost za Slovenijo: 4.00
Število izvornih člankov: 2
Datum prvega članka: 12. 1. 2026 21:32
Datum najnovejšega članka: 12. 1. 2026 21:54

Entitete in sentiment

Entiteta	Sentiment
Iran Human Rights	Pozitivno
Iranska vlada	zelo negativno

Izvorni članki

Krwawe protesty w Iranie. Zginęło co najmniej 648 osób

wpolityce.pl | 12. 1. 2026 21:54

IHR: Íránské protesty si vyžádaly 648 mrtvých. ...

echo24.cz | 12. 1. 2026 21:32

Lastnosti poročanja virov

Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.

Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.

Objektivnost

pristranski:

Zanesljivost

zanesljiv:

nezanesljiv:

Politična orientacija

desno:

skrajno desno:

Politične preference

evroskeptičen:

konzervativen:

nacionalističen:

Tip poročanja

analize:

mnenja in komentarji:

kritično poročanje:

poročanje o novicah:

Neodvisnost

neodvisen:

odvisen:

Več o ocenjevanju virov.

Zakaj je novica relevantna za Slovenijo

Dogajanje v Iranu predstavlja splošni zunanjepolitični interes za Slovenijo kot članico Evropske unije, ki zagovarja spoštovanje človekovih pravic. Čeprav dogodki nimajo neposrednega gospodarskega vpliva na slovenski trg, so pomembni z vidika stabilnosti na Bližnjem vzhodu in usklajevanja skupne evropske zunanje politike glede sankcij in diplomatkih odnosov z Teheranom.

Podobni članki

mednarodni odnosi politika

V protestih v Iranu umrlo najmanj 538 ljudi

11. jan 21:42

V Iranu so se razširili množični protesti proti teokratskemu režimu, v katerih je bilo po podatkih nevladnih organizacij ubitih najmanj 538 ljudi. Organizacija Iran Human Rights (IHR) s sedežem v Oslu je opozorila, da bi lahko bilo dejansko število žrtev precej višje, nekateri viri namreč omenjajo celo več kot 2.000 smrtnih žrtev. Med mrtvimi je po dostopnih podatkih 490 demonstrantov in 48 pripadnikov varnostnih sil. Nemiri so zajeli številna mesta, kjer so protestniki po navedbah aktivistov in posnetkih na družbenih omrežjih zažigali mošeje in vladne simbole. Iranske oblasti so v zadnjih dveh tednih stopnjevale represijo in po podatkih tiskovne agencije HRANA pridržale več kot 10.600 oseb. Aktivisti opozarjajo, da se nasilje nad civilisti stopnjuje, medtem ko se družine žrtev in zaprtih zbirajo pred centri za pridržanje, kot je Kahrizak. Mednarodne organizacije za človekove pravice pozorno spremljajo dogajanje, saj gre za enega največjih valov protestov v zgodovini države. Poročila o brutalnosti varnostnih sil vključujejo uporabo strelnega orožja proti neoboroženim državljanom, kar je sprožilo ostre obsodbe po vsem svetu. Situacija v državi ostaja izjemno napeta, število aretacij in žrtev pa se dnevno povečuje.

gospodarstvo politika

V Iranu se je število smrtnih žrtev protestov povzpelo na 35, aretiranih več kot 1200 ljudi

6. jan 20:42

V Iranu se protivladni protesti nadaljujejo že deseti zaporedni dan, pri čemer se je število smrtnih žrtev po poročanju tiskovne agencije Human Rights Activists News Agency povzpelo na najmanj 35. Med ubitimi naj bi bilo 29 protestnikov, štirje mladoletniki in dva člana varnostnih sil. Nasilje se je razširilo v več kot dva ducata provinc, kjer oblasti z oštriimi ukrepi poskušajo zadušiti nemire. Po podatkih aktivistov so varnostne sile po vsej državi pridržale že več kot 1200 oseb. Protesti, ki so sprva izbruhnili zaradi smrti mlade Mahse Amini v priporu, so se prelevili v širši odpor proti režimu, hkrati pa se stopnjuje tudi mednarodni pritisk na Teheran, predvsem s strani Združenih držav Amerike. Razmere v državi ostajajo napete, saj se varnostne sile na demonstracije odzivajo z uporabo sile.

obramba mednarodni odnosi

V Iranu se je ob stopnjevanju protestov in naraščajočem številu žrtev odzvala vojska

1 posodobitev 11. jan 11:08

Teheran je zagrozil, da bo odgovoril na morebitni ameriški napad na Iran z napadom na Izrael in ameriške baze. Izrael naj bi bil v stanju visoke pripravljenosti. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer je po nekaterih poročilih umrlo že več kot 100 ljudi. Donald Trump je dejal, da je pripravljen posredovati.

mednarodni odnosi politika

Iran razglasil tridnevno žalovanje in za nemire obtožil Združene države Amerike ter Izrael

12. jan 20:42

Iranske oblasti so razglasile tridnevno državno žalovanje za žrtvami nasilnih nemirov, ki so v zadnjih dneh pretresli državo. Teheran je dogodke označil za neposredno bitko proti Združenim državam Amerike in Izraelu, ki ju obtožuje podpore oboroženim izgrednikom. Po navedbah poluradne tiskovne agencije Tasnim so uradniki prepričani, da tuje sile izkoriščajo gospodarsko krizo in strm pad vrednosti riala za destabilizacijo islamske republike. Zaradi domnevne podpore protestom je iransko zunanje ministrstvo na zagovor poklicalo tudi več evropskih diplomatov. Teheran trdi, da so oborožene skupine pod tujim vplivom izvedle več napadov na javnih mestih po vsej državi. Protesti, ki so se začeli ob koncu decembra, so posledica vse slabših življenjskih pogojev, vendar režim vztraja pri tuji orkestraciji dogodkov. Napetosti med Iranom in zahodnimi zavezniki se stopnjujejo v času, ko državo pretresajo notranji nemiri in mednarodni pritiski glede jedrskega programa. Iranski uradniki poudarjajo, da so ukrepi varnostnih sil nujni za zaščito nacionalne suverenosti pred tistimi, ki jih označujejo za teroristične elemente pod nadzorom Tel Aviva in Washingtona.

politika mednarodni odnosi

V Teheranu so izbruhnili množični protesti sredi zaostrovanja vojaških napetosti med Iranom, Izraelom in ZDA

3. jan 0:42

V glavnem mestu Irana so izbruhnili obsežni protesti, ki so sovpadli z močno okrepljenimi opozorili iz Washingtona in Tel Aviva o morebitnem novem vojaškem posredovanju proti teheranskemu režimu. Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z uporabo vojaške sile, medtem ko analitiki opozarjajo, da so sedanji nemiri morebiti del širšega načrta za destabilizacijo islamske republike. Analitik Trita Parsi je v svoji analizi izpostavil tri možne scenarije napada na Iran, obenem pa je poudaril, da bi takšne akcije prinesle katastrofalne posledice za regijo, saj interesi iranskega ljudstva niso prednostna naloga odločevalcev v Washingtonu in Tel Avivu. Dogajanje na ulicah Teherana se odvija v času, ko se iransko vodstvo spopada z mednarodno osamitvijo in gospodarskimi pritiski. Stopnjevanje protestov in hkratne vojaške grožnje povečujejo tveganje za izbruh neposrednega oboroženega spopada. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi vojaško ukrepanje ZDA in Izraela lahko sprožilo nepredviden odziv Irana, kar bi destabiliziralo svetovni energetski trg in vplivalo na varnostno arhitekturo celotnega Bližnjega vzhoda. Vprašanje ostaja, ali so protesti spontan izraz ljudskega nezadovoljstva ali pa so strateško povezani z zunanjimi pritiski na jedrski program države.

politika obramba

Trump zagrozil z vojaškim posredovanjem v Iranu zaradi zatiranja protestov

2. jan 22:42

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro opozoril iranske oblasti pred nasilnim zatiranjem protestov, ki so v državi izbruhnili zaradi visokih življenjskih stroškov. Trump je navedel, da so Združene države Amerike pripravljene in oborožene za posredovanje, če bi iranske oblasti začele pobijati miroljubne protestnike. Njegove izjave, v katerih je obljubil, da bodo ZDA »prihitela na pomoč« protestnikom, so v Teheranu naletele na oster odpor. Iranski zunanji minister Abas Aragiči je Trumpove grožnje označil za »nepremišljene in nevarne« ter dodal, da takšna retorika kaže na vpliv tistih, ki se bojijo stabilnosti regije. Hkrati so ameriške oblasti v Severni Karolini uspele preprečiti teroristični napad, ki ga je navdihnila skupina Islamska država (ISIS). Osemnajstletni Kristan Sturdivant je bil obtožen načrtovanja napada z noži in kladivi na silvestrovo. Pravosodno ministrstvo ZDA je potrdilo, da je bila grožnja pravočasno nevtralizirana, kar dodatno poudarja napete varnostne razmere, v katerih se trenutno nahajajo Združene države, tako na notranjepolitičnem kot na mednarodnem področju. Trumpova napoved o pripravljenosti na posredovanje v Iranu predstavlja pomemben zunanjepolitični premik in stopnjevanje napetosti med državama, ki sta že leta v sovražnem odnosu.