Donald Trump predstavil osnutek novega zdravstvenega načrta

Trumpova administracija je zasegla dva tankerja, ki sta prevažala venezuelsko nafto, in napovedala načrte za selektivno rahljanje sankcij. Analitiki so opozorili na mešana sporočila republikancev glede Trumpovega napada na Venezuelo in odstavitve Nicolása Madura. Predsednik Petro je obsodil kršitev latinskoameriške suverenosti in jo primerjal z nacističnim bombardiranjem Guernice.

Ameriški predsednik Donald Trump se v svojem drugem mandatu spopada z nizko podporo javnosti, saj zadnja javnomnenjska raziskava agencije AP-NORC kaže, da njegovo delo odobrava le 40 odstotkov odraslih Američanov. Rezultati so skoraj nespremenjeni od marca 2025, kar kaže na globoko razdeljenost države glede njegove gospodarske in zunanje politike. Večina anketirancev meni, da so njegove prioritete napačno zastavljene, hkrati pa prevladuje prepričanje, da so njegovi dosedanji ukrepi povzročili več škode kot koristi. Na mednarodnem prizorišču Trump ponovno zaostruje retoriko proti Evropski uniji, ki jo je označil za »zelo nepravično« do Združenih držav Amerike. Njegovo nezadovoljstvo izvira predvsem iz visokih glob, ki jih evropske institucije izrekajo ameriškim tehnološkim velikanom zaradi kršenja protimonopolne zakonodaje. V okviru svoje doktrine »Amerika na prvem mestu« Trump grozi z uvedbo novih carin na evropske izdelke, kar bi lahko še dodatno ohladilo transatlantske trgovinske odnose, ki so napeti že od njegove ponovne izvolitve. Poleg sporov z Evropo predsednik vztraja pri načrtu za prevzem Grenlandije, kar utemeljuje z interesi nacionalne varnosti. Vendar pa podatki kažejo, da kar 75 odstotkov Američanov nasprotuje takšni potezi. Kljub jasnemu nasprotovanju javnosti in negativnim odzivom na svetovnih trgih, kjer ameriška podjetja že občutijo posledice povračilnih ukrepov, Trumpova administracija ne kaže namere po spremembi svoje protekcionistične smeri.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil niz obsežnih pobud, namenjenih izboljšanju cenovne dostopnosti v Združenih državah Amerike, ki vključujejo neposredne posege v elektroenergetski trg in regulacijo finančnih storitev. Njegov najnovejši načrt predvideva izredno posredovanje na energetskem trgu, kjer namerava upravljavce omrežij prisiliti v izvedbo nujnih dražb električne energije za tehnološka podjetja. Ta ukrep bi omogočil sklenitev 15-letnih pogodb za novo proizvodnjo energije, pri čemer bi stroške nadgradnje infrastrukture v višini približno 15 milijard dolarjev nosila podjetja sama, ne pa potrošniki preko položnic. Na finančnem področju je Trump predlagal uvedbo kapice na obrestne mere za kreditne kartice in nove omejitve pri študentskih posojilih. Ti predlogi so del širše strategije za zmanjšanje stroškov življenja, ki po javnomnenjskih raziskavah ostaja ena najpomembnejših tem za ameriške volivce. Analitiki ocenjujejo, da bi takšne omejitve lahko spodbudile razcvet alternativnih ponudnikov posojil, hkrati pa predstavljajo velik pritisk na tradicionalne bančne institucije. Hkrati se administracija sooča z močnim odporom v senatu glede poslovnih povezav predsednikove družine. Senatorka Elizabeth Warren je pozvala Urad kontrolorja valute (OCC), naj odloži obravnavo vloge za bančno licenco kripto platforme World Liberty Financial, ki so jo soustanovili Trump in člani njegove družine. Warrenova opozarja na nepredstavljiv konflikt interesov in trdi, da trenutna zakonodaja ne zagotavlja zadostnih etičnih varovalk pred predsedniškim vplivom na regulatorne agencije, dokler se Trump ne odreče svojemu lastniškemu deležu v podjetju.