Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo podpisal proklamacijo, s katero je uvedel 25-odstotne uvozne carine na določene napredne računalniške čipe, vključno z Nvidiinim modelom H200 in AMD-jevim MI325X. Ukrep, ki temelji na določilih zakona o širitvi trgovine iz leta 1962 zaradi vprašanj nacionalne varnosti, cilja predvsem na polprevodnike, ki se v ZDA uvozijo z namenom ponovnega izvoza na tretje trge, kot je Kitajska. Kljub novi dajatvi je Trumpova administracija odobrila prodajo Nvidiinih čipov H200 na Kitajsko, vendar pod strogimi pogoji, ki vključujejo omejitve količin in obvezno prednostno oskrbo ameriškega trga.
Sočasno z uvedbo carin so Združene države Amerike s Tajvanom sklenile obsežen trgovinski sporazum, vreden 250 milijard dolarjev, ki predvideva povečanje proizvodnje polprevodnikov na ameriških tleh. V zameno za obsežne naložbe tajvanskih podjetij, med katerimi izstopa velikan TSMC, bodo recipročne carine med državama omejene na 15 odstotkov, določeni ključni izdelki, kot so zdravila in deli za letala, pa bodo povsem izvzeti iz dajatev. Ta poteza je del širše strategije za zmanjšanje odvisnosti od tujih dobavnih verig in spodbujanje domače industrije.
Medtem ko se Južna Koreja in druge zaveznice spopadajo z morebitnimi posledicami nove trgovinske politike, Trump stopnjuje pritisk tudi na druge države. Predsednik je napovedal možnost uvedbe do 500-odstotnih carin na blago iz držav, ki še naprej kupujejo rusko nafto, kar bi lahko močno prizadelo trgovinsko menjavo z Indijo. Vrhovno sodišče ZDA je medtem odložilo odločanje o ustavnosti predsednikovih pooblastil za uvajanje carin do 16. januarja, kar ohranja pravno negotovost glede dolgoročne veljavnosti teh ukrepov.
