Objavljeno: 31. 12. 2025 9:56
Avstrijski strokovnjak Wolfgang Mazal, vodja Avstrijskega inštituta za raziskovanje družine na dunajski univerzi, je opozoril na pretirano negativen diskurz glede upadanja števila rojstev v Avstriji. Po njegovih besedah je nenehno poudarjanje domnevnega neuspeha družinske politike škodljivo, saj so nekateri demografski pojavi statistično pričakovani in razložljivi. Mazal je v pogovoru za tiskovno agencijo APA poudaril, da so bili na tem področju že vloženi izjemni napori, ki jih javnost in politika pogosto spregledata.
Strokovnjak je izpostavil, da zgolj negativno poročanje o demografskih trendih ne prispeva k reševanju težav, temveč ustvarja napačen vtis o učinkovitosti državnih ukrepov. Namesto kritike je pozval k objektivnejši analizi statističnih podatkov in priznavanju dosedanjih prizadevanj za spodbujanje rodnosti. Avstrija se, podobno kot mnoge druge evropske države, spopada z dolgoročnim trendom upadanja rodnosti, kar zahteva premišljene in dolgoročne strategije, ki ne temeljijo le na trenutnih statističnih nihanjih.
"Fatalno je, če nenehno govorimo o neuspehu družinske politike."
"Nekateri pojavi so preprosto statistično razložljivi."
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Wolfgang Mazal | Pozitivno |
| Avstrijski inštitut za raziskovanje družine | nevtralno |
| Univerza na Dunaju | nevtralno |
| APA | nevtralno |
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Demografski trendi v sosednji Avstriji so izjemno relevantni za Slovenijo, saj se obe državi soočata s podobnimi izzivi staranja prebivalstva in nizke rodnosti. Avstrijski pristopi k družinski politiki pogosto služijo kot model ali primerjava za slovenske odločevalce. Razumevanje strokovnih stališč v sosednji državi pomaga pri oblikovanju regionalnega konteksta in morebitnem prilagajanju domačih ukrepov na področju demografije in socialne varnosti.
17. dec 9:56
Število otrok v Severnem Porenju-Vestfaliji se zmanjšuje. Trend upadanja števila rojstev, ki se je začel v preteklih letih, se nadaljuje.
6. nov 14:06
V berlinski univerzitetni bolnišnici Charité se je konec septembra rodila peterčke. Dva deklici in trije dečki so bili rojeni s carskim rezom in se počutijo dobro. Spontana zanositev s peterčki je medicinska redkost, ki se zgodi enkrat na 50 milijonov nosečnosti.
12. nov 7:05
Povečanje razdalje do porodnišnice povečuje tveganje, vendar strokovnjaki poudarjajo, da se porodi na poti v bolnišnico običajno končajo brez zapletov. Kljub temu so manjše porodnišnice v vzhodni Finski še vedno izpostavljene tveganju zaprtja.
V Nemčiji se med božičnimi prazniki rodi manj otrok, kar je predvsem posledica velikega števila carskih rezov.
9. dec 11:56
V Avstriji so lani pri 11.962 ženskah izvedli 22.218 postopkov oploditve, kar je privedlo do rekordnih 5.630 nosečnosti, kar je približno sedem odstotkov več kot leta 2023. Kljub temu se je število živorojenih otrok po postopkih oploditve zmanjšalo za 86 na 3.906. Delež večplodnih nosečnosti je znašal 4,2 odstotka.
25. nov 11:57
Družina iz Pertha v Avstraliji je izrazila globoko žalost in obtožila tamkajšnjo porodnišnico za »železniško nesrečo« ob rojstvu njihovega mrtvega otroka Tommyja. Starši iščejo odgovore in pojasnila glede dogodkov ob porodu.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Wolfgang Mazal | Pozitivno |
| Avstrijski inštitut za raziskovanje družine | nevtralno |
| Univerza na Dunaju | nevtralno |
| APA | nevtralno |
Demografski trendi v sosednji Avstriji so izjemno relevantni za Slovenijo, saj se obe državi soočata s podobnimi izzivi staranja prebivalstva in nizke rodnosti. Avstrijski pristopi k družinski politiki pogosto služijo kot model ali primerjava za slovenske odločevalce. Razumevanje strokovnih stališč v sosednji državi pomaga pri oblikovanju regionalnega konteksta in morebitnem prilagajanju domačih ukrepov na področju demografije in socialne varnosti.