Nemški finančni minister Klingbeil ne izključuje dviga davkov

Nemški finančni minister Lars Klingbeil je za proračunsko leto 2026 napovedal znatno znižanje sredstev za nemško zvezno računsko sodišče (Bundesrechnungshof). Odločitev o krčenju sredstev in morebitni ukinitvi ene izmed revizijskih ravni je v javnosti sprožila ostre odzive, saj prihaja neposredno po tem, ko je ta neodvisni organ izdal izjemno kritično poročilo o javnofinančni politiki in zadolževanju vlade pod vodstvom Friedricha Merza. Kritiki ministru očitajo, da gre za politični povračilni ukrep proti instituciji, ki je opozorila na tveganja povečevanja dolga in obrestnih mer v trenutnem državnem proračunu. Medtem ko finančno ministrstvo poudarja potrebo po varčevanju na vseh ravneh, opozicija in finančni strokovnjaki opozarjajo, da bi omejevanje proračuna nadzorne institucije lahko resno ogrozilo transparentnost porabe javnega denarja. Takšno ravnanje po mnenju nekaterih predstavlja nevaren precedens v nemški fiskalni politiki, kjer so neodvisni revizijski organi doslej uživali visoko stopnjo avtonomije.

Nemčija, ki je dolgo veljala za steber fiskalne stabilnosti v evroobmočju, se pod vodstvom vlade Friedricha Merza sooča z naraščajočimi pritiski na obvezniških trgih. Vlagatelji so začeli prevrednotiti nemško dolžniško strategijo, kar se odraža v nenavadnem krčenju razmikov med donosnostjo nemških državnih obveznic in obveznic držav z evropskega obrobja, kot so Italija, Španija in Portugalska. Medtem ko so te države tradicionalno veljale za bolj tvegane, se premije za tveganje zdaj zmanjšujejo, kar nakazuje na prelivanje kapitala iz Nemčije v druge evropske trge dolžniških instrumentov. Glavni razlog za zaskrbljenost trgov je obsežno zadolževanje prek posebnih skladov, s katerimi se Berlin namerava v prihodnjem desetletju dodatno zadolžiti za več kot 850 milijard evrov. Ta poteza je Nemčijo čez noč pahnila v tveganje dolžniške spirale, kar ogroža njen status varnega pristana za vlagatelje. Razmiki med španskimi in nemškimi obveznicami znašajo le še 0,4 odstotne točke, medtem ko so se donosi na italijanske obveznice, kljub visokemu javnemu dolgu države, približali nemškim na le 0,7 odstotne točke razlike. Poznavalci opozarjajo, da trgi že začenjajo vračunavati morebitne negativne posledice nemške proračunske politike na celotno stabilnost evroobmočja.

Poljski premier Donald Tusk je pred sejo vlade napovedal, da bo vlada obravnavala možnost zvišanja davka na dobiček bank, saj država potrebuje več denarja. V Bolgariji pa Fiskalni svet napoveduje, da bi lahko proračunski primanjkljaj do konca leta 2025 dosegel 5,1 % BDP, kar znaša približno 9,4 milijarde leva.