Pentagon v stanje pripravljenosti napotil 1.500 vojakov za morebitno posredovanje v Minnesoti

Pentagon je v nedeljo približno 1.500 aktivnim vojakom iz Aljaske izdal ukaz o pripravljenosti za morebitno napotitev v zvezno državo Minnesota, kjer potekajo množični protesti proti vladnim deportacijam. Enote 11. zračno-desantne divizije, ki so specializirane za delovanje v arktičnih razmerah, so bile v stanje pripravljenosti postavljene po tem, ko je predsednik Donald Trump zagrozil z uporabo zakona o uporu (Insurrection Act) za zajezitev nemirov v mestih Minneapolis in St. Paul. Vojska bi lahko posredovala, če se nasilje na protestih, uperjenih proti zvezni agenciji za priseljevanje in carine (ICE), dodatno stopnjuje. Napetosti v Minnesoti so se povečale po več incidentih, vključno s smrtnim streljanjem zveznega agenta na Renee Nicole Good, kar je sprožilo val demonstracij. Administracija predsednika Trumpa je v regijo že napotila približno 3.000 zveznih agentov ICE in obmejne patrulje, kar je župan Minneapolisa označil za protiustavno in absurdno potezo. Lokalni uradniki pozivajo k mirnim protestom, da bi preprečili neposredno vojaško posredovanje na ameriških tleh, medtem ko guverner Tim Walz mobilizira nacionalno gardo za podporo lokalni policiji. Čeprav končna odločitev o napotitvi aktivne vojske še ni bila sprejeta, ukaz o pripravljenosti omogoča hiter odziv v primeru ukaza vrhovnega poveljnika. Pentagon poudarja, da gre za preventivni ukrep zaradi nizkih temperatur in potrebe po varovanju zvezne lastnine. Razmere v Minnesoti ostajajo negotove, saj protestniki zahtevajo umik zveznih organov, medtem ko zvezna vlada vztraja pri izvajanju obsežne operacije prisilnega izseljevanja.

Pentagon je potrdil, da je naročil revizijo "učinkovitosti" žensk v bojnih vlogah na kopnem, skoraj desetletje po tem, ko so jim bile te vloge odprte. Ta poteza je sprožila burne odzive, pri čemer nekateri jo označujejo za seksistično operacijo.

Pentagon je v torek uradno potrdil začetek revizije, ki bo proučila učinkovitost žensk na najzahtevnejših bojnih položajih v kopenski vojski, kar se dogaja skoraj desetletje po tem, ko so jim te vloge postale dostopne. Preiskava se bo osredotočila na vprašanje, ali prisotnost žensk v enotah na 'konici kopja' morebiti negativno vpliva na sposobnost ameriške vojske za doseganje zmag v vojnih spopadih. Odločitev obrambnega ministra Peta Hegsetha je v vojaških vrstah sprožila buren odziv in ostre kritike. Nasprotniki revizije trdijo, da gre za ideološko motivirano dejanje, ki ga označujejo za seksistično operacijo, usmerjeno proti tisočem pripadnicam oboroženih sil, ki so v zadnjih letih uspešno opravljale svoje dolžnosti v bojnih enotah. Revizija sledi predhodnim napovedim o ponovnem ocenjevanju standardov v vojski pod novo administracijo. Strokovnjaki in visoki častniki so razdeljeni glede vprašanja, ali bodo rezultati revizije vodili do morebitnega ponovnega zaprtja določenih bojnih položajev za ženske, kar bi pomenilo drastičen zasuk v ameriški obrambni politiki zadnjega desetletja.