Pentagon odredil pripravljenost 1.500 vojakov za morebitno napotitev v Minnesoto

Pentagon je izdal ukaz o pripravljenosti za približno 1.500 aktivnih vojakov ameriške kopenske vojske, ki bi jih lahko napotili v zvezno državo Minnesota zaradi zaostrenih razmer ob protestih. Po navedbah obrambnih uradnikov, ki so želeli ostati anonimni, gre za dva pehotna bataljona 11. zračnoprevozne divizije, ki morata biti pripravljena na morebitno posredovanje v Minneapolisu. Napovedana napotitev je neposreden odziv na nemire in proteste, ki so izbruhnili zaradi obsežne operacije zveznih organov za izvrševanje priseljenske zakonodaje (ICE). Protestniki v Minneapolisu nasprotujejo množičnim aretacijam in postopkom prisilne odstranitve tujcev, ki jih izvajajo zvezne oblasti, kar je povzročilo visoke varnostne napetosti v mestu. Čeprav vojaki še niso bili uradno razporejeni na teren, ukaz o pripravljenosti pomeni, da so enote v stanju visoke odzivnosti in lahko območje dosežejo v zelo kratkem času. Ukrep odraža resnost situacije, saj se aktivna vojska znotraj meja Združenih držav Amerike uporabi le v izjemnih primerih, ko lokalne in zvezne policijske sile ne morejo več zagotavljati javnega reda in miru.

Župan Minneapolisa Jacob Frey je v nedeljo ostro kritiziral napovedi predsednika Donalda Trumpa o napotitvi aktivnih vojaških enot v zvezno državo Minnesota za namen izvajanja imigracijskih ukrepov. Frey je morebitno uporabo vojske za preganjanje priseljencev označil za nesmiselno in neustavno dejanje. Do napetosti prihaja po tem, ko je Ministrstvo za domovinsko varnost v januarju poostrilo nadzor nad priseljevanjem v mestih Minneapolis in Saint Paul, kar je sprožilo val vsakodnevnih protestov. Župan je pozval protestnike k mirnemu izražanju nezadovoljstva, da predsedniku ne bi dali povoda za aktivacijo zakona o vstaji (Insurrection Act), od katerega je Trump po prvotnih grožnjah sicer delno odstopil. Zvezni sodnik je medtem že izdal razsodbo, ki imigracijskim uradnikom prepoveduje pridržanje ali uporabo solzivca proti mirnim protestnikom, saj so dosedanji shodi potekali večinoma brez nasilja. Frey je v pogovoru za medije še poudaril, da nima informacij o morebitnih zveznih preiskavah, ki bi potekale proti njemu ali guvernerju Minnesote Timu Walzu. Politični vrh mesta in države ostaja enoten v prepričanju, da bi vojaško posredovanje na ameriških tleh v tovrstnem kontekstu pomenilo grob poseg v pristojnosti lokalnih oblasti in kršitev ustavnih načel.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z aktivacijo zakona o vstaji (Insurrection Act), ki bi omogočil napotitev zveznih vojaških sil v Minneapolis kot odgovor na stopnjevanje nasilnih protestov. Pentagon je v pripravljenost že poklical 1.500 vojakov, ki čakajo na morebitno napotitev v zvezno državo Minnesota. Do zaostritve razmer je prišlo po tem, ko je zvezni agent službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil 37-letno žensko, kar je sprožilo vsesplošne nemire in spopade med protestniki ter organi pregona. Guverner Minnesote Tim Walz je v odgovor na krizo vpoklical državno nacionalno gardo, da bi pomagala lokalnim policijskim silam pri vzpostavljanju reda. Kljub predsednikovim grožnjam z uporabo vojske so se pojavile informacije, da naj bi Trump kasneje nekoliko omilil svoja stališča glede takojšnje uporabe zakona o vstaji. Razmere v mestu ostajajo izredno napete, saj protestniki zahtevajo odgovornost za smrt Renee Good in nasprotujejo delovanju agencije ICE. Zakon o vstaji iz leta 1807 sicer predsedniku podeljuje široka pooblastila za uporabo aktivne vojske na tleh ZDA v primerih, ko lokalne oblasti ne zmorejo več zagotavljati javnega reda in miru. Kritiki opozarjajo, da bi takšna poteza pomenila nevaren precedens in dodatno podžgala že tako razgreto vzdušje v državi.