Romunska patriarhija je zanikala nedavne informacije, ki so se pojavile v javnosti, da naj bi bili duhovniki oproščeni plačila zdravstvenih prispevkov. Poudarili so, da so duhovniki vedno plačevali te prispevke, medtem ko redovniki, ki nimajo lastnih dohodkov, prejemajo brezplačno zdravstveno oskrbo kot ostali državljani brez dohodkov. Patriarhija je zavrnila trditve, da bodo duhovniki in redovnice s 1. septembrom 2025 izgubili zdravstveno zavarovanje.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Novica je posredno relevantna za Slovenijo, saj se nanaša na delovanje verskih organizacij in njihovo financiranje, kar lahko služi kot primerjava z ureditvijo v Sloveniji.
Predsednica Sveta federacije Valentina Matvijenko je izjavila, da bi morali "brezposelni" državljani z dohodki sami plačevati obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ). Poudarila je, da imajo nekateri brezposelni visoke dohodke, ki jim omogočajo vožnjo z Mercedesom, in bi zato morali sami kriti stroške zdravstvenega zavarovanja.
Tožilstvo se je pritožilo na oprostilno sodbo katoliškemu duhovniku, ki je bil obtožen posilstva 18-letnice. Postopek se s tem nadaljuje, kljub prvotni oprostitvi.
Upravni svet Hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje (HZZO) je na torkovi seji sprejel odločitev o povišanju cene police dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Nova cena bo od 1. februarja 2026 znašala 180 evrov na leto oziroma 15 evrov mesečno. Odločitev je bila sprejeta po izvedenem javnem posvetovanju in bo veljala tako za obstoječe kot za na novo sklenjene police zavarovanja.
Sprememba cenovne politike HZZO neposredno vpliva na širši krog zavarovancev v sosednji državi, saj zavod prilagaja svoje finančne načrte dolgoročni vzdržnosti zdravstvenega sistema. Po navedbah institucije gre za uskladitev, ki bo omogočila nadaljnje nemoteno izvajanje storitev iz naslova dopolnilnega kritja. To povišanje predstavlja pomemben premik v stroških za gospodinjstva na Hrvaškem, saj so se cene do sedaj ohranjale na nižji ravni.
Obmann avstrijske zdravstvene zavarovalnice (ÖGK), Andreas Huss, se zavzema za uvedbo zgornje meje za račune zdravnikov s koncesijo, po vzoru Nemčije. Poudarja, da prejema vse več pritožb pacientov, ki se pritožujejo nad visokimi stroški zdravljenja pri teh zdravnikih in nizkim povračilom s strani zavarovalnice.
Predsednica nemških "gospodarskih modrecev" je ob napovedanih povišanjih prispevkov za zdravstveno zavarovanje predlagala uvedbo participacije pacientov pri stroških zdravljenja. Poleg tega je pozvala k razpravi o smiselnosti določenih terapij v pozni starosti.
Hrvaška zdravniška zbornica (HLK) in Hrvaško združenje bolnišničnih zdravnikov (HUBOL) sta ostro kritizirala nova navodila ministrstva za zdravje glede dopolnilnega dela zdravstvenih delavcev pri zasebnikih, ki naj bi začela veljati z novim letom. Združenji opozarjata, da dokument, ki je bil poslan ravnateljem bolnišnic, ni pravno zavezujoč in uvaja neenake kriterije za zaposlene v javnem zdravstvu. Po njunem mnenju gre za poskus prelaganja odgovornosti z zdravstvene administracije na vodstva posameznih zdravstvenih zavodov.
Predstavniki zdravnikov izpostavljajo, da bi moralo biti področje dela pri zasebnih ponudnikih urejeno s sistemsko zakonodajo, ne pa z navodili, ki dopuščajo različne interpretacije. Takšna praksa bi po njunih navedbah lahko privedla do samovolje ravnateljev in neenake obravnave zdravnikov glede na bolnišnico, v kateri so zaposleni. Ministrstvo za zdravje pod vodstvom Vilija Beroša se na očitke o pravni praznini navodil še ni podrobneje odzvalo, medtem ko strokovna javnost opozarja na tveganje dodatnega slabljenja javnega zdravstvenega sistema.
Novica je posredno relevantna za Slovenijo, saj se nanaša na delovanje verskih organizacij in njihovo financiranje, kar lahko služi kot primerjava z ureditvijo v Sloveniji.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.