Ameriško sodišče razveljavilo Trumpovo prepoved gradnje vetrne elektrarne

Zvezni sodnik v Washingtonu je v ponedeljek razveljavilo direktivo ministrstva za notranje zadeve pod vodstvom Trumpove administracije, ki je ustavila gradnjo 6,2 milijarde dolarjev vrednega projekta vetrne elektrarne na morju za oskrbo Nove Anglije. Odločitev predstavlja pomemben pravni udarec prizadevanjem predsednika Donalda Trumpa za ustavitev projektov obnovljivih virov energije, ki jih je označil za okoljsko in ekonomsko škodljive. Istočasno je generalna tožilka New Yorka Letitia James vložila dve zvezni tožbi proti administraciji zaradi ustavitev del na projektu Empire Wind. Gre za projekt v vrednosti 5,3 milijarde dolarjev, ki je že 60-odstotno dokončan, a se je zaradi predsedniškega ukaza znašel na robu propada. Razvijalci projekta opozarjajo, da bi nadaljnje zamude pomenile dokončno ukinitev investicije, ki bi lahko z energijo oskrbovala več tisoč gospodinjstev. Sodni postopki se nadaljujejo tudi v primerih drugih večjih projektov na morju, kjer razvijalci upajo na podobne razsodbe, ki bi omogočile nadaljevanje del. Administracija Donalda Trumpa trdi, da so zaustavitve potrebne zaradi zaščite ribiške industrije in morskega ekosistema, medtem ko tožniki poudarjajo, da so ukazi politično motivirani in brez ustrezne pravne podlage.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je uporabilo obtožnico proti Nicolasu Maduru, ki ga bremeni narkoterorizma in drugih kaznivih dejanj v New Yorku, kot argument za upravičevanje Trumpove uporabe zakona o tujih sovražnikih pri deportacijah. Medtem se britanska vlada izogiba neposredni kritiki Trumpa ob ameriških grožnjah proti Grenlandiji.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ostrem odzivu zavrnila ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je poudarila, da razpravljanje o ameriškem prevzemu ozemlja nima nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice do aneksije katerekoli države v okviru danskega kraljestva. Trump je svoje ambicije utemeljil z nacionalno varnostjo in strateškim pomenom Arktike, kjer naj bi se krepila prisotnost ruskih in kitajskih plovil. Po njegovih besedah je Grenlandija ključna za obrambo Zahodne poloble, pri čemer se je njegov posebni odposlanec Jeff Landry skliceval na Monroejevo doktrino. Evropski voditelji, vključno z Emmanuelom Macronom, Friedrichom Merzem in Keirjem Starmerjem, so v skupni izjavi podprli dansko stališče in poudarili, da varnost na Arktiki ostaja prednostna naloga Evrope in zveze NATO. Opozorili so, da bi tovrstne enostranske težnje ZDA lahko ogrozile mednarodno pravo in čezatlantsko sodelovanje. Do diplomatskih napetosti prihaja v času povečane nestabilnosti, saj kritiki, med njimi Robert Reich, opozarjajo, da Trumpova zunanja politika spodkopava same temelje civilizirane družbe in načela mednarodnega reda, kar dokazujejo tudi nedavni dogodki v Venezueli.