Pred najvišjim sodiščem Združenih narodov v Haagu se je v ponedeljek pričela prelomna obravnava v primeru obtožb o genocidu, ki naj bi ga mjanmarske oblasti zagrešile nad muslimansko manjšino Rohingya. Postopek na Meddržavnem sodišču (ICJ) predstavlja ključen pravni mejnik, saj so obtožbe usmerjene neposredno proti državi Mjanmar zaradi domnevnih grozodejstev in sistematičnega pregona civilnega prebivalstva.
Tožba, ki jo je vložila Gambija ob podpori Organizacije islamskega sodelovanja, mjanmarski vojski in vladi očita kršenje konvencije o genocidu iz leta 1948. V postopku bodo sodniki presojali o dokazih o množičnih pobojih, posilstvih in požigih vasi v zvezni državi Rakhine, zaradi katerih je bilo v zadnjih letih na stotine tisoč ljudi primoranih pobegniti v sosednji Bangladeš.
Primer ima daljnosežne posledice, ki presegajo zgolj meje Mjanmara, saj bi lahko odločitev sodišča vzpostavila nove mednarodnopravne standarde za odgovornost držav pri preprečevanju genocida. Mjanmar je obtožbe doslej vztrajno zavračal in trdil, da so bile vojaške operacije usmerjene proti terorističnim skupinam, vendar mednarodni preiskovalci opozarjajo na nesorazmerno uporabo sile proti civilistom.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.