Nove raziskave potrdile podobnosti med demenco pri mačkah in Alzheimerjevo boleznijo pri ljudeh ter odprle pot za nove načine zdravljenja
Objavljeno: 12. 8. 2025 9:39
12. avg 12:46
Znanstveniki v Edinburghu so ugotovili, da imajo mačke z demenco spremembe v možganih, ki so podobne tistim pri ljudeh z Alzheimerjevo boleznijo, kar omogoča uporabo mačk kot modela za raziskave novih načinov zdravljenja te bolezni.
12. avg 6:26
Nove raziskave Univerze v Edinburghu so potrdile, da imajo mačke z demenco podobne spremembe v možganih kot ljudje z Alzheimerjevo boleznijo. Te ugotovitve omogočajo uporabo mačk kot modela za preučevanje te bolezni.
Znanstveniki v Edinburghu so ugotovili, da imajo mačke z demenco spremembe v možganih, ki so podobne tistim pri ljudeh z Alzheimerjevo boleznijo, kar omogoča uporabo mačk kot modela za raziskave novih načinov zdravljenja te bolezni.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Znanstveniki v Španiji in na Kitajskem so z uporabo nanodelcev uspešno obrnili Alzheimerjevo bolezen pri miših, s čimer so odstranili možganske obloge, povezane s to boleznijo. Ta nanotehnološka strategija obnavlja zaščitno pregrado v možganih in bi lahko bila učinkovita tudi pri ljudeh. Alzheimerjeva bolezen prizadene milijone ljudi po svetu, zato ta preboj ponuja novo upanje za zdravljenje te bolezni.
Ameriški raziskovalci so odkrili, da zaščita perinevronskih mrež pri miših z Alzheimerjevo boleznijo ohranja socialni spomin. To je inovativen in obetaven korak pri obravnavi te nevrodegenerativne bolezni, ki bi lahko kmalu prinesel zdravljenje.
Raziskovalci z univerzitetnih bolnišnic v Clevelandu in univerze Johns Hopkins so v novih študijah na živalskih modelih dokazali, da bi bilo mogoče Alzheimerjevo bolezen ne le upočasniti, temveč celo ozdraviti. Znanstveniki so se osredotočili na obnovitev ravnovesja v možganih z zvišanjem ravni energetske molekule NAD+ in ciljanjem na specifičen protein, ki proizvaja vodikov sulfid. Ti pristopi so pokazali velik potencial za izboljšanje kognitivnih funkcij in obnovo nevrološkega zdravja.
Izsledki prinašajo novo upanje za bolnike, saj raziskave presegajo dosedanje metode, ki so se osredotočale predvsem na obvladovanje simptomov. Študija univerze Johns Hopkins izpostavlja protein, ki v možganih proizvaja plin vodikov sulfid, kot ključno terapevtsko tarčo. Z manipulacijo tega procesa bi lahko neposredno vplivali na razvoj bolezni. Čeprav so bili poskusi izvedeni na živalih, rezultati utirajo pot novim kliničnim raziskavam na ljudeh, kar bi lahko korenito spremenilo zdravljenje demence v prihodnosti.
Nova študija kaže, da že 3000 korakov dnevno lahko pomaga zaščititi možgane v zgodnjih fazah Alzheimerjeve bolezni. Gibanje zmanjšuje tveganje za razvoj te bolezni, tudi če so se v možganih že začele tvoriti škodljive obloge.
V Združenem kraljestvu poteka preizkušanje novega krvnega testa, ki meri protein p-tau217, z namenom izboljšanja zgodnjega odkrivanja Alzheimerjeve bolezni. Ta test naj bi bil hitrejša in manj invazivna alternativa trenutnim metodam, kot so PET skeniranja. Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence, povezana pa je z nabiranjem dveh ključnih proteinov v možganih, amiloida in tau.
Nanotelesa, majhne beljakovine, pridobljene iz kamel, lam in alpak, bi lahko bile uporabne pri zdravljenju možganskih bolezni, kot sta shizofrenija in Alzheimerjeva bolezen. Raziskovalci upajo, da bodo s pomočjo teh proteinov revolucionirali zdravljenje tovrstnih bolezni.
Raziskave o demenci in Alzheimerjevi bolezni so relevantne za slovensko prebivalstvo zaradi staranja prebivalstva in povečane pojavnosti teh bolezni.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.