Objavljeno: pred dvema urama
Bolgarski predsednik Rumen Radev je v izrednem nagovoru narodu 19. januarja uradno napovedal svoj odstop s položaja predsednika države. V čustvenem nagovoru se je državljanom zahvalil za zaupanje in potrpežljivost ter napovedal, da bo odstopno izjavo ustavnemu sodišču predložil naslednji dan. Radev, ki je bil na sredini svojega drugega petletnega mandata, je s to potezo povzročil politično negotovost v državi, hkrati pa je izrazil prepričanje, da bo podpredsednica Ilijana Jotova dostojno opravljala funkcijo vodje države.
Odstop je po navedbah lokalnih medijev povezan z namero Radeva, da se aktivno vključi v politično tekmo na predčasnih parlamentarnih volitvah, saj naj bi se potegoval za vodilne funkcije v izvršilni oblasti. Gre za dogodek brez primere v sodobni bolgarski zgodovini, saj doslej še noben predsednik ni predčasno zapustil položaja na tak način. Napoved je sprožila takojšen val odzivov v političnem prostoru, saj ustavni postopek predvideva, da po potrditvi odstopa s strani ustavnega sodišča predsedniške dolžnosti prevzame podpredsednica.
Ta odločitev prihaja v času globoke politične krize v Bolgariji, ki se že dlje časa spopada s težavami pri oblikovanju stabilne vlade. Radev je v zadnjem času pogosto kritiziral parlamentarne stranke in njihovo nezmožnost oblikovanja trdne koalicije, njegov prestop v neposredno politično areno pa bi lahko pomembno premešal razmerja moči v Sofiji.
"Danes se vam zadnjič obračam kot predsednik. Rad bi vas najprej prosil za odpuščanje – čas je vašo zaupanje postavil na preizkušnjo, zato se vam zahvaljujem za potrpežljivost."
"Prepričan sem, da bo Ilijana Jotova dostojna vodja države."
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Rumena Radeva | nevtralno |
| Ilijana Jotova | Pozitivno |
| Ustavno sodišče Bolgarije | nevtralno |
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Bolgarija je polnopravna članica Evropske unije in zveze NATO, zato vsaka večja politična destabilizacija ali ustavna kriza v državi neposredno vpliva na stabilnost jugovzhodne Evrope in procese odločanja v Bruslju. Za Slovenijo je Bolgarija pomembna partnerica znotraj regije, morebitne spremembe v zunanji politiki Sofije po odstopu Radeva pa bi lahko vplivale na skupna stališča glede širitve EU na Zahodni Balkan.
Predsednik Rumen Radev je koaliciji PP-DB podelil mandat za sestavo vlade, ki ga je predstavnica koalicije Nadežda Jordanova takoj vrnila neizpolnjenega. Radev je po vrnitvi mandata poudaril, da je pomembnejša vsebina prihajajočih volitev kot sam datum.
Premier v odstopu Rosen Željazkov je takoj po prejemu vrnil mandat za sestavo vlade, ki mu ga je podelil predsednik Rumen Radev. Stranka GERB-SDS si želi predčasne volitve 29. marca. Bojko Borisov, vodja GERB, je izjavil, da ima stranka vso pravico zahtevati nadaljevanje vladanja.
24. nov 9:56
Ruandski predsednik Paul Kagame je gostil predsednika Srednjeafriške republike Faustina Archangea Touadéro, ki je prispel na dvodnevni delovni obisk v Ruando. Med obiskom sta se predsednika pogovarjala o krepitvi odnosov med državama.
16. jan 12:44
Bolgarska parlamentarna skupina Aliansa za pravice in svoboščine (APS) je predsedniku države Rumenu Radevu nemudoma vrnila tretji in obenem zadnji mandat za sestavo nove vlade. Predsednik skupine Hajri Sadakov je ob tem pojasnil, da trenutna sestava parlamenta ne omogoča oblikovanja stabilne in pozitivne vlade, zato bi bili poskusi sestavljanja koalicije nesmiselni. S tem dejanjem so se v Bolgariji izčrpale vse ustavne možnosti za oblikovanje vlade v trenutnem sklicu parlamenta, kar državo neizbežno vodi v nove predčasne parlamentarne volitve. Vrnitev mandata je pospremil oster odziv vodje stranke Preporod Kostadina Kostadinova, ki je predsednika Radeva pozval, naj čim prej imenuje prehodno vlado in razpiše volitve. Kostadinov je opozoril, da država nujno potrebuje nove volitve in kritiziral domnevno zavlačevanje postopkov, ki bi lahko privedlo do izvedbe volitev v času velikonočnih praznikov, kar se mu zdi nesprejemljivo. Kot najprimernejšega kandidata za prehodnega premierja je izpostavil Andreja Gjurjeva. Predsednik Rumen Radev bo moral zdaj v skladu z ustavo imenovati prehodno vlado in določiti datum volitev, ki naj bi bile predvidoma konec marca ali aprila. Politična negotovost v državi se tako nadaljuje, saj nobena izmed treh največjih parlamentarnih skupin po zadnjih volitvah ni uspela zagotoviti zadostne podpore za sestavo delujoče izvršilne oblasti. APS je sicer poudarila svojo odgovornost do državnih institucij in napovedala prizadevanja za zagotovitev poštenih in transparentnih volitev.
1. okt 19:04
Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je v predsedniški palači sprejel predsednika verske uprave (Diyanet İşleri Başkanı) Safija Arpaguša. Srečanje je potekalo v predsedniškem kompleksu, vendar podrobnosti pogovora niso bile objavljene.
5. nov 13:07
Predsednik Recep Tayyip Erdoğan je v predsedniški palači sprejel predsednika stranke Hür Dava Partisi (HÜDA PAR) Zekeriyo Yapıcıoğluja. Srečanje je potekalo v predsedniški palači.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Rumena Radeva | nevtralno |
| Ilijana Jotova | Pozitivno |
| Ustavno sodišče Bolgarije | nevtralno |
Bolgarija je polnopravna članica Evropske unije in zveze NATO, zato vsaka večja politična destabilizacija ali ustavna kriza v državi neposredno vpliva na stabilnost jugovzhodne Evrope in procese odločanja v Bruslju. Za Slovenijo je Bolgarija pomembna partnerica znotraj regije, morebitne spremembe v zunanji politiki Sofije po odstopu Radeva pa bi lahko vplivale na skupna stališča glede širitve EU na Zahodni Balkan.
