Združene države Amerike v vojaški operaciji pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura

Specialne sile vojske Združenih držav Amerike so v bliskoviti vojaški operaciji z naslovom 'Popolna odločnost' (Absolute Resolve) v prestolnici Caracas zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Operacija, ki so jo izvedli pripadniki elitnih enot Delta Force, je trajala približno tri ure in je vključevala kombinacijo zračnih napadov ter nizkih helikopterskih desantov. Po navedbah ameriških virov je bil Maduro nemudoma prepeljan v New York, kjer mu bodo sodili. Dogodek pomeni konec njegove dvanajstletne vladavine, ki so jo zaznamovali avtoritarnost in globoka gospodarska kriza. Akcija je zahtevala tudi žrtve; venezuelski obrambni minister je potrdil, da je bila večina članov Madurove varnostne ekipe v spopadih ubita, poročajo pa tudi o smrtnih žrtvah med civilisti in gmotni škodi na stanovanjskih objektih. Mednarodni odzivi so mešani; medtem ko nekateri vidijo konec diktature, Kitajska in Rusija ostro obsojata kršitev suverenosti Venezuele. Kitajska je že zahtevala takojšnjo izpustitev Madura, saj aretacija neposredno ogroža njene obsežne naložbe v državi, ki presegajo tri bilijone dolarjev. Predsednik ZDA Donald Trump je po aretaciji ponovno poudaril strateški pomen Arktike in Grenlandije kot naslednjih prioritet zunanje politike.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v televizijskem nagovoru izrazil pripravljenost na resen dialog z Združenimi državami Amerike glede sodelovanja pri zatiranju trgovine z mamilom. Madurove izjave prihajajo po obdobju povečanih napetosti in vojaških pritiskov s strani ZDA. Predsednik je poudaril, da je Venezuela pripravljena na pogajanja o sporazumu, če so nameni ameriške strani resni in temeljijo na dejstvih, ne pa na obtožbah o vpletenosti venezuelskega vrha v proizvodnjo mamil. Kljub spravljivemu tonu glede varnostnega sodelovanja se je Maduro izognil neposrednemu komentarju nedavnega zračnega napada na venezuelsko pristaniško območje, ki naj bi ga po poročanju tujih medijev izvedla ameriška obveščevalna agencija CIA. Maduro je hkrati izkoristil priložnost za gospodarsko ponudbo in poudaril, da je država odprta za ameriške investicije v naftni sektor, če bi ZDA potrebovale venezuelsko nafto. Ta diplomatski premik se dogaja le nekaj dni po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump javno potrdil ameriške vojaške operacije proti tarčam v Venezueli.

Ameriška vojska je izvedla obsežno in visoko tvegane vojaško operacijo v Venezueli, med katero so pripadniki posebnih enot Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Operacija, ki je vključevala natančne zračne napade in desante s helikopterji, se je končala v manj kot treh urah, po čemer sta bila oba prepeljana v Združene države Amerike. Dogodek je povzročil precejšen pretres v mednarodni skupnosti, zlasti v Pekinga, kjer so nekateri kitajski analitiki izrazili oster odziv zaradi nepričakovanega ameriškega posredovanja. Strokovnjaki ocenjujejo, da ta poteza Washingtona pošilja močan signal avtokratskim voditeljem po svetu, vendar hkrati opozarjajo, da gre za specifičen primer, ki ga ne gre neposredno enačiti z morebitnimi prihodnjimi dejanji v azijsko-pacifiški regiji, denimo v povezavi s Tajvanom. Analitiki poudarjajo, da je bila operacija izvedena pod geslom uveljavljanja mednarodne pravičnosti, kar pa je sprožilo razprave o mejah moči velikih sil. Kitajski režim se je na dogajanje odzval z negotovostjo, saj so njihovi notranji politični komentatorji predhodno napačno napovedali, da si ZDA ne bodo upale izvesti takšnega posega.