Avstralija se pripravlja na uradno priznanje Palestine kot države, kar je poteza, ki je naletela na različne odzive. Medtem ko nekateri menijo, da je to pomemben korak, so drugi zaskrbljeni, da je to zgolj simbolična gesta, ki ne bo prinesla konkretnih sprememb na terenu. Ameriški judovski odbor (AJC) je kritiziral avstralski načrt, češ da krepi Hamas in spodkopava mirovna prizadevanja. Priznanje bi lahko vplivalo na ravnovesje sil in ni dobro sprejeto v Washingtonu. Pojavljajo se vprašanja o pomenu tega priznanja in njegovih praktičnih učinkih.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Priznanje Palestine s strani Avstralije ima posreden vpliv na mednarodne odnose in lahko vpliva na stališča drugih držav, vendar neposredno ne vpliva na življenje v Sloveniji.
Združene države Amerike so kritizirale priznanja palestinske države s strani več držav, pri čemer so to označile za "predstavo" in poudarile, da se zavzemajo za resno diplomacijo na Bližnjem vzhodu. Medtem Nemčija meni, da bi moralo priznanje palestinske države slediti šele po koncu pogajalskega procesa za dvodržavno rešitev, s čimer je ponovila svoje stališče.
Hamas je ostro kritiziral palestinskega predsednika Mahmuda Abbasa zaradi njegovega govora v ZN, češ da se je uklonil izraelskim zahtevam. Medtem je premier Mark Carney Združenega kraljestva izrazil podporo palestinski državnosti, s čimer se je pridružil številnim državam, ki si prizadevajo za rešitev z dvema državama. Kljub naraščajočemu mednarodnemu priznanju Palestine, Izrael še naprej nadzoruje več palestinskega ozemlja kot kdaj koli prej. Hkrati nobena arabska država ali Palestinska oblast ni pripravljena prevzeti nadzora nad Gazo, kar Hamasu omogoča izkoriščanje morebitnega izraelskega umika.
Francosko priznanje Palestine je povzročilo notranje razdeljenosti v vladajoči stranki in močne odzive, vključno z ostro kritiko pravnice Rachel Kahn na CNews. Priznanje je rezultat diplomatskih prizadevanj, podprtih s strani Savdske Arabije, a njegove posledice na vojno v Gazi so negotove. Macron si s tem prizadeva postati mirovni posrednik, vendar se Francija oddaljuje od svojih zgodovinskih zaveznikov. Alžirija je s francoskim priznanjem dosegla diplomatsko zmago.
Predstavljeni mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo je prejel mešane odzive. Osem arabskih in islamskih držav je izrazilo podporo, kar daje načrtu široko mednarodno podporo, pridružili so se tudi evropski voditelji. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pozvala k izrabi priložnosti za mir in ponudila pomoč EU. Kljub temu pa se izraelska vlada delno upira načrtu, saj želi Netanjahu obdržati vojsko na večini obalnega območja, Smotrich pa načrt označuje za diplomatski neuspeh. Palestinci so nezadovoljni, ker se načrt po njihovem mnenju premalo posveča njihovi prihodnosti.
Po tem, ko so Združeno kraljestvo, Kanada in Avstralija v nedeljo napovedale priznanje Palestine, je Izrael izrazil ostro kritiko in zatrdil, da palestinska država zahodno od Jordana ne bo ustanovljena. Izraelski politiki so kritizirali val mednarodnih priznanj Palestine. Nemčija je poudarila, da bi morala biti palestinska država rezultat pogajanj.
V Avstraliji so opazne napetosti glede priznanja Palestine. Medtem ko je vlada nakazala pripravljenost na priznanje, so ulice Melbourna preplavili protesti skrajne desnice. V Sydneyju pa so policisti poskušali doseči dogovor z organizatorji pro-palestinskega pohoda, da bi premestili lokacijo shoda izpred Operne hiše.
Priznanje Palestine s strani Avstralije ima posreden vpliv na mednarodne odnose in lahko vpliva na stališča drugih držav, vendar neposredno ne vpliva na življenje v Sloveniji.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.