Nekatera območja blaginje bodo dobila podaljšan rok, druga pa se soočajo z velikim tveganjem postopka ocenjevanja

V Grčiji ostaja negotovo, ali se bodo delegacije kmetov, ki že od novembra protestirajo zaradi slabega gospodarskega položaja, v torek udeležile načrtovanega srečanja s premierjem Kiriakosom Micotakisom. Predstavniki t. i. Vsegrškega komiteja, ki združuje 57 blokad po vsej državi, so že vnaprej zavrnili sodelovanje, saj vladi očitajo poskuse razbijanja enotnosti gibanja. Spor je nastal zaradi vladne zahteve, da se pogajanja izvedejo v dveh ločenih skupinah, kar kmetje razumejo kot načrtno vnašanje razdora med protestnike. Namestnik grškega premierja Kostis Hacidakis je poudaril, da so finančne možnosti za pomoč kmetijstvu omejene ne le z državnim proračunom, temveč tudi s skupno kmetijsko politiko Evropske unije. Po njegovih besedah je vlada že odobrila 3,8 milijarde evrov pomoči za leto 2025 in v veliki meri izpolnila 20 od 27 zahtev sindikatov. Hacidakis je ravnanje nekaterih sindikalnih voditeljev označil za nerazumljivo in namignil, da v ozadju protesta stojijo strankarski interesi, ki onemogočajo konstruktiven dialog. Kmetje, ki s traktorji občasno popolnoma blokirajo ključne prometnice, pristanišča in mejne prehode, vztrajajo pri svojih zahtevah po nižjih stroških proizvodnje in višjih odkupnih cenah. Medtem ko vlada trdi, da zavzema zmerno stališče in si želi dialoga, se na terenu stopnjujejo pritiski, saj kmetje šele na posameznih blokadah odločajo o morebitnih prihodnjih korakih. Napetosti tako ostajajo visoke, saj nobena stran za zdaj ne kaže pripravljenosti na popuščanje glede oblike in vsebine pogovorov.

V Črni gori poteka priprava seznama osnovnih živil z omejenimi cenami, da bi zaščitili najbolj ranljive prebivalce in ohranili stabilnost trga. Podpredsednik vlade Nik Đeljošaj se je sestal s predstavniki gospodarstva, s katerimi so se dogovorili o pripravi seznama izdelkov, s poudarkom na domači proizvodnji. V Beranih pa se medtem soočajo z drugačnimi težavami, saj obljubljeno centralno ogrevanje iz leta 2010 ni bilo nikoli realizirano, občina pa se zdaj bori z nastalimi dolgovi.

Analiza izkušenj držav v regiji kaže, da omejevanje marž v maloprodaji, ki ga je Srbija uvedla konec avgusta, lahko kupcem kratkoročno olajša pritisk inflacije. Vendar pa ta ukrep dolgoročno prinaša številne negativne posledice, kot je prelivanje stroškov.