Na Dunaju razstava o usodi družine Freud po prihodu nacistov na oblast

V Judovskem muzeju na Dunaju so odkrili, da je portret Sigmunda Freuda, delo Wilhelma V. Krausza iz leta 1936, ki so ga dolgo imeli za ateljejsko kopijo, dejansko original. Slika je bila v muzejski zbirki, vendar njena pristnost ni bila potrjena. Obstaja verjetnost, da je bila slika med drugo svetovno vojno ukradena.

Pred 90 leti je nacistična Nemčija pod vodstvom Adolfa Hitlerja sprejela nürnberške zakone, ki so diskriminirali Judovsko prebivalstvo in kulminirali v holokavstu. Ti zakoni so bili sprejeti na kongresu nacistične stranke in so zaznamovali začetek obdobja groze. Strokovnjaki opozarjajo, da smrtonosna ideologija, ki je stala za temi zakoni, še ni bila premagana. Svastika, ki je postala simbol nacistične Nemčije, pa je bila pred tem pogosto uporabljena kot simbol sreče, celo v državah kasnejših zaveznikov.

V Hiši zgodovine Avstrije (hdgö) na Dunaju je na ogled umetniška instalacija »Eingestickt«, ki spominja na ljudi, umorjene v času nacizma v Hartheimu. Umetnica in fotografinja Ulrike Wieser ter zgodovinarka Melanie Dejnega s pomočjo vezenja opozarjata na žrtve nacističnih medicinskih zločinov ter njene življenjske in družinske zgodbe. Razstava se osredotoča na 67 ljudi, umorjenih leta 1940 v Hartheimu.