Evropska unija je sprejela direktivo o preglednosti plač, ki bo leta 2026 korenito spremenila postopke zaposlovanja in obveščanja o dohodkih. Po novih pravilih bodo morali delodajalci že ob objavi prostega delovnega mesta razkriti začetno plačo ali vsaj pričakovani plačni razpon, s čimer se želi kandidatom zagotoviti močnejše pogajalsko izhodišče. Glavni namen te zakonodaje je zmanjšanje plačnega razkoraka med moškimi in ženskami, ki ostaja pereča težava na evropskem trgu dela.
Zaposleni bodo dobili tudi pravico do informacij o povprečnih ravneh plač za delavce, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti, razčlenjeno po spolu. Podjetja z več kot 100 zaposlenimi bodo morala redno poročati o razlikah v plačilu, kar bo povečalo pritisk na upravo za odpravo morebitnih diskriminatornih praks. Če bo poročanje pokazalo več kot petodstotno razliko, ki je ni mogoče utemeljiti z objektivnimi merili, bodo morali delodajalci v sodelovanju s predstavniki delavcev izvesti skupno oceno plač.
Kljub ambicioznim ciljem Bruslja so nekatera gospodarska združenja do novosti skeptična. Kritiki opozarjajo na povečano administrativno breme za podjetja in morebitne napetosti znotraj kolektivov zaradi razkritja plačnih struktur. Izpostavljajo tudi vprašanje, ali bo večja transparentnost dejansko privedla do pravičnejšega plačila ali pa bo zgolj upočasnila zaposlovalne postopeke zaradi dodatnih birokratskih zahtev.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Zakaj je novica relevantna za Slovenijo
Nova direktiva neposredno vpliva na slovenski trg dela, saj bo Slovenija kot država članica EU morala te določbe vključiti v svojo nacionalno zakonodajo do sredine leta 2026. To bo spremenilo način, kako slovenska podjetja objavljajo oglase za delo in komunicirajo o plačah z zaposlenimi.
Za slovenske delavce to pomeni večjo zaščito pred plačno diskriminacijo in lažji dostop do informacij o vrednotenju dela. Za slovensko gospodarstvo pa to predstavlja prilagoditveno obdobje, ki bo zahtevalo večjo transparentnost pri sistematizaciji delovnih mest.
