Helsinški odbor za človekove pravice v Srbiji je v svojem najnovejšem poročilu ostro kritiziral delovanje srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Po njihovih ocenah sta tako zunanja kot notranja politika države v stanju resnega kolapsa, kar Srbijo vodi v fazo globoke institucionalne in mednarodne izolacije. Odbor opozarja, da Vučićev pristop k vladanju spodkopava demokratične standarde in oddaljuje državo od evropskih integracijskih procesov.
Kronologija dogodkov
26. avg. 2025 :Pogovori z Rusijo in obtožbe o zunanjem vmešavanju v regiji.Predsednik Aleksandar Vučić se je po telefonu pogovarjal z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom o razmerah v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. Vučić je ob tem izrazil prepričanje, da so krizo v Bosni in Hercegovini povzročili zunanji dejavniki z nenehnimi napadi na Republiko srbsko. Ti tesni stiki z Rusijo in retorika o zunanjih sovražnikih so neposredno povezani s sedanjimi kritikami Helsinškega odbora o zunanjepolitičnem kolapsu in izolaciji Srbije.
Analiza odbora kaže na vse večjo centralizacijo moči in slabitev neodvisnih institucij, kar vodi v notranjo politično nestabilnost. Na mednarodnem področju pa Srbija zaradi nejasne zunanjepolitične usmeritve in tesnih stikov z režimi, ki so v nasprotju z zahodnimi vrednotami, izgublja verodostojnost pri ključnih partnerjih. Takšen razvoj dogodkov bi lahko povzročil resne gospodarske in diplomatske posledice za srbsko državo in njene državljane v prihodnje.
Izjave
"Zunanja in notranja politika predsednika Srbije Aleksandra Vučića sta v resnem kolapsu, država pa vstopa v fazo globoke institucionalne in mednarodne izolacije."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Slovenija ima s Srbijo močne gospodarske vezi in zgodovinske interese na Zahodnem Balkanu. Politična destabilizacija ali mednarodna izolacija Srbije bi neposredno vplivala na slovenske investicije v regiji in na varnostno situacijo v neposredni soseščini EU. Poleg tega Slovenija tradicionalno podpira vključevanje Srbije v Evropsko unijo, zato so opozorila o kolapsu reformnih procesov za slovensko zunanjo politiko izjemno pomembna.
Predsednik SNS Miloš Vučević je ostro obsodil, kot je dejal, »bestidno kampanjo« in grožnje, ki so bile usmerjene proti srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću. Vučević je opozoril na »opskurne like« in »povampirjene ustaše« ter njihovo mrežo islamističnih medijev, ki naj bi širili laži in ogrožali srbskega predsednika.
Asociacija neodvisnih elektronskih medijev (ANEM) je obsodila obnašanje srbskega predsednika Aleksandra Vučića do novinarja televizije N1, Mladena Savatovića. ANEM je pozval predsednika in druge državne uradnike, naj se zavedajo svojih javnih izjav in njihovih posledic.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v javni izjavi poudaril uspehe pri zmanjševanju čakalnih dob v zdravstvenem sistemu. Po njegovih besedah se je število pacientov, ki čakajo na kirurške posege, v dobrem letu dni drastično zmanjšalo. Iz oktobrskih 65.000 čakajočih v letu 2024 se je številka do konca leta 2025 spustila na 29.000, kar predstavlja zmanjšanje za 36.000 oseb.
Vučić je izpostavil, da bo nadaljnje krajšanje čakalnih vrst ostalo ena od ključnih državnih prioritet srbskih oblasti. Napovedal je sistemske ukrepe in nadaljnja vlaganja v zdravstveno infrastrukturo, da bi državljanom omogočili hitrejši dostop do nujnih operativnih posegov. Objava teh podatkov služi kot potrditev učinkovitosti nedavnih reform v srbskem javnem zdravstvu, ki se je v preteklosti spopadalo z dolgotrajnimi zastoji pri obravnavi bolnikov.
Strokovnjak za evropske integracije Vladimir Međak je izjavil, da neodhod srbske delegacije na vrh Evropska unija-Zahodni Balkan v Bruslju potrjuje popoln kolaps zunanje politike Srbije. Po njegovem mnenju bo Srbija zaradi tega utrpela hude posledice.
Predsednik Demokratske stranke (DS) Srđan Milivojević je v pisni izjavi ostro kritiziral srbskega predsednika Aleksandra Vučića in ga obtožil, da s svojimi izjavami o dogodkih v črnogorski Zeti sramoti državo. Milivojević trdi, da Vučićeva retorika ne predstavlja pristne skrbi za srbsko skupnost zunaj matične države, temveč gre za politično manipulacijo. Po njegovih besedah Vučić nima moralne pravice podučevati drugih o demokraciji in vladavini prava, saj je njegov režim v Srbiji leta načrtno razgrajeval neodvisne institucije in kršil temeljne človekove pravice.
Kritika prihaja v času povečanih napetosti med Beogradom in Podgorico, kjer Vučićev režim skuša prevzeti vlogo zaščitnika srbskih interesov v sosednjih državah. Milivojević poudarja, da je takšno delovanje protislovno, saj se srbske oblasti doma soočajo z očitki o avtoritarnem vladanju in spodkopavanju pravne države. Opozicijski voditelj je še dodal, da so poskusi Beograda, da bi se predstavil kot branilec svobode v regiji, neprepričljivi glede na dejansko stanje demokracije znotraj meja same Srbije. Ta politični spor dodatno osvetljuje globok razkorak med srbsko oblastjo in opozicijo glede regionalne politike in standardov upravljanja.
Predsednik Narodnega gibanja Srbije (NPS) Miroslav Aleksić je izrazil zaskrbljenost, da bi predlagane spremembe zakona o vojski lahko privedle do tega, da bi tudi ta institucija prišla pod nadzor predsednika Aleksandra Vučića. Aleksić se sprašuje, ali je cilj novega zakona, da se vse institucije v Srbiji podredijo enemu človeku, ki že obvladuje vse vzvode oblasti.
Slovenija ima s Srbijo močne gospodarske vezi in zgodovinske interese na Zahodnem Balkanu. Politična destabilizacija ali mednarodna izolacija Srbije bi neposredno vplivala na slovenske investicije v regiji in na varnostno situacijo v neposredni soseščini EU. Poleg tega Slovenija tradicionalno podpira vključevanje Srbije v Evropsko unijo, zato so opozorila o kolapsu reformnih procesov za slovensko zunanjo politiko izjemno pomembna.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.