Ruski opozicijski aktivist Igor Rogov v Poljski priznal, da je bil tajni agent FSB
Objavljeno: 10. 11. 2025 19:06
Ruski opozicijski aktivist Igor Rogov, ki je bil aretiran na Poljskem in mu bo naslednji mesec sojeno, je priznal, da je delal kot tajni agent za rusko Federalno službo varnosti (FSB). Rogov je FSB prijavljal druge opozicijske aktiviste.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Čeprav se dogaja v tujini, razkriva metode delovanja tujih obveščevalnih služb in vpliv na opozicijske gibanja, kar je posredno relevantno tudi za Slovenijo.
Nekdanji sodelavec umorjenega ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega je priznal, da je ruski obveščevalni službi FSB posredoval informacije. V Poljski je obtožen vohunjenja. Razkritje je sledilo temu, da ga je žena razkrila, da jo je prevaral. Zatrdil je, da je s tem deanjem želel storiti več dobrega kot slabega.
Nekdanji uslužbenec ruske obveščevalne službe FSB je razkril, kako Vladimir Putin odstranjuje politične nasprotnike. Razkril je, da je Servis za zaščito ustavne ureditve in boj proti terorizmu (SZKSBT), znan tudi kot Drugi servis FSB, deloval kot ruska različica Gestapa, odgovorna za represijo in teror doma. Agent je priznal tudi vlogo FSB pri orkestriranju aneksije Krima in potrdil, da je bil Navalni žrtev zastrupitve, ki so jo izvedli pripadniki FSB.
V Moskvi se je sestal Sergej Lavrov z Miloradom Dodikom, kjer mu je izrazil podporo. Lavrov je obtožil Zahod, da ogroža mir in stabilnost na zahodnem Balkanu ter da se v BiH dogaja državni udar. Dodal je tudi, da so pravoslavci v BiH tarča in da je bil masaker v Buči insceniran.
Ruska tajna služba FSB je odprla novo kazensko preiskavo proti Mihailu Hodorkovskemu, ki ga obtožujejo načrtovanja nasilnega prevzema oblasti in ustanovitve teroristične organizacije. Preiskava vključuje tudi druge člane Ruskega protivojnega komiteja, med njimi nekdanjega premierja Mihaila Kasjanova, zaradi suma poskusa prevzema oblasti s silo.
V ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na obmorsko letovišče Horli v Hersonski oblasti je bil ranjen državljan Srbije. Po besedah proruskega guvernerja regije Vladimirja Salda je srbski državljan v času napada, ki se je zgodil v novoletni noči, praznoval v eni izmed lokalnih kavarn. Ranjenec je utrpel lažje poškodbe zaradi drobcev granat in je bil oskrbljen v bolnišnici v Skadovsku. Napad je bil usmerjen na kavarno in hotel na obali Črnega morja, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Ruski preiskovalni komite je ob tem sporočil, da je napad zahteval 27 smrtnih žrtev, med njimi sta bila dva mladoletnika, več kot 30 ljudi pa je bilo ranjenih.
Istočasno ukrajinske obveščevalne službe opozarjajo na možnost obsežnih ruskih provokacij, ki naj bi se zgodile pred pravoslavnim božičem ali med njim. Po navedbah Kijeva želi Moskva z domnevnimi napadi pod tuje krinko ustvariti pretvezo za prekinitev mirovnih pogajanj. Ukrajinska civilna protiobveščevalna služba (SZRU) izpostavlja, da bi ruske tajne službe lahko uporabile silovita sredstva, ki bi povzročila velike človeške izgube, z namenom destabilizacije pogajalskih procesov. Napetosti se stopnjujejo tudi zaradi predhodnih ruskih obtožb o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina, kar Kijev kategorično zanika.
Ruski diplomat Kiril Rinz, namestnik stalnega predstavnika Ruske federacije pri UNESCO, je zavrnil poročilo sekretariata UNESCO o Ukrajini. Poročilo naj bi bilo po njegovem mnenju pristransko in ne odraža diskriminatorne politike kijevskega režima.
Čeprav se dogaja v tujini, razkriva metode delovanja tujih obveščevalnih služb in vpliv na opozicijske gibanja, kar je posredno relevantno tudi za Slovenijo.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.