Črnogorska agencija za civilno letalstvo (ACV) je pred prihajajočimi prazniki napovedala poostren nadzor nad uporabo brezpilotnih letalnikov, saj pričakuje njihovo povečano uporabo. Agencija je javnost opozorila, da so leti nad množicami ljudi brez posebnega dovoljenja strogo prepovedani, prav tako pa je potreben poseben previdnostni ukrep v bližini letališč oziroma v nadzorovanih območjih letenja, kjer je obvezno odobrenje nadzorne službe AMC Črna gora. Kršiteljem predpisov grozijo visoke denarne kazni, ki znašajo od 500 do 2.000 evrov, obenem pa črnogorski kazenski zakonik predvideva sankcije za nepooblaščeno fotografiranje in objavo posnetkov. Nadzor nad izvajanjem predpisov s področja varnosti zračnega prometa bo agencija izvajala v tesnem sodelovanju s policijo, medtem ko vprašanja varovanja zasebnosti in osebnih podatkov ostajajo v pristojnosti drugih državnih institucij. Poleg splošnega nadzora je ACV z občino Tivat že podpisala sporazum o sodelovanju pri preprečevanju nezakonite uporabe dronov.

Črnogorski minister za zdravje Vojislav Šimun je v Podgorici s predstavniki reprezentativnih sindikatov podpisal novo panožno kolektivno pogodbo za zdravstveno dejavnost, ki se bo začela uporabljati 1. januarja 2026. Sporazum, ki sta ga podpisala tudi predsednik Sindikata zaposlenih v zdravstvu Črne gore Nebojša Radonjić in predstavnica Samostojnega sindikata zdravstva Mira Šolović, prinaša pomembno izboljšanje finančnega statusa za približno 6.000 zdravstvenih delavcev v javnem sektorju. Nova pogodba predvideva povišanje koeficientov plač za srednji medicinski kader v višini 15 odstotkov, medtem ko se bodo plače medicinskim sestram in tehnikom z visoko oziroma višjo izobrazbo povečale za 10 odstotkov. Za vodstveni kader je predviden dodatek v višini 5 odstotkov. Minister Šimun je ob podpisu izpostavil, da dokument predstavlja kontinuiteto prizadevanj vlade pod vodstvom premierja Milojka Spajića za izboljšanje standarda zaposlenih, hkrati pa se je zahvalil ministrstvu za finance za sodelovanje pri pripravi finančnega okvira.

Letalske sile Saudove Arabije so izvedle zračne napade na jemensko pristaniško mesto Mukala, da bi uničile pošiljko orožja, ki naj bi bila namenjena južnim separatistom. Po navedbah saudske vojske so bili napadi izvedeni ponoči, njihov cilj pa je bil preprečiti tujo vojaško podporo separatističnim silam na jugu Jemna. Rijad obtožuje Združene arabske emirate (ZAE), da so separatistom tajno dostavili orožje, kar je povzročilo globok razkol znotraj koalicije, ki se bori v Jemnu. Zaradi stopnjevanja napetosti in neposrednega napada na tovor, povezan z zaveznico, je bilo na prizadetih območjih razglašeno izredno stanje. Incident predstavlja resno zaostritev odnosov med Saudovo Arabijo in Združenimi arabskimi emirati, ki so sicer ključni partnerji v regionalni varnostni arhitekturi. Ta spor bi lahko dodatno destabiliziral razmere v Jemnu in otežil prihodnja diplomatska prizadevanja za mir v regiji, kjer so se interesi nekdanjih zaveznikov očitno razšli.

Po poročilih hrvaških in srbskih medijev je poljski premier Donald Tusk izrazil optimizem glede možnosti dosege miru v Ukrajini v naslednjih tednih. Tusk je to izjavil po pogovorih z evropskimi voditelji, predstavniki Kanade in NATO.

Ukrajina je zanikala, da bi napadla Putinovo rezidenco, medtem ko so zahodni zavezniki izrazili dvom o trditvah Kremlja. Zelenski je razkril, da se je s Trumpom pogovarjal o morebitni prisotnosti ameriških vojakov v Ukrajini. Trump se je odzval na domnevni napad na Putinovo rezidenco in dejal, da je zaustavil Tomahavke in da je potrebno rešiti ključne probleme za dosego miru.

Uprava policije je sporočila, da med aretiranimi v Botunu ni bilo mladoletnikov, s čimer je zanikala prejšnje navedbe. Vse osebe, privedene v policijsko postajo po protestu v Botunu, so po zaslišanju izpustili.

Podgoriška policija je zbrala izjave od 54 protestnikov, ki so ovirali uradnike komunalne policije pri izvajanju službenih nalog in niso upoštevali ukazov policije. Vse pridržane so izpustili brez zadrževanja. Uprava policije je zanikala navedbe o privedbi mladoletnikov med protestniki.

Črnogorska policija je v naselju Botun v bližini Podgorice izvedla obsežno varnostno operacijo, v kateri je v službene prostore privedla 54 oseb. Intervencija je bila potrebna, ko so lokalni prebivalci in protestniki fizično onemogočili delo uslužbencem komunalne policije in nadzorne službe glavnega mesta, ki so poskušali pripraviti teren za začetek gradnje nove čistilne naprave za odpadne vode. Po uradnih navedbah Uprave policije so policisti posredovali na podlagi zaprosila za asistenco, potem ko je bil v zgodnjih jutranjih urah poškodovan uslužbenec komunalne policije. Policija trdi, da je pri zagotavljanju reda uporabila najmilejša sredstva prisile in postopala profesionalno ter v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi. Operacijo so nadzorovali predstavniki oddelka za notranjo kontrolo in Sveta za civilno kontrolo policijskega dela, kar naj bi zagotovilo transparentnost postopkov. Med pridržanimi sta bila tudi lokalni politik Dragan Asanović in Milan Knežević. Župan Podgorice in minister Saša Mujović sta izrazila podporo policijskim enotam in poudarila, da je projekt čistilne naprave strateškega pomena za celotno Črno goro. Kljub trditvam oblasti o tolerantnem pristopu so razmere na terenu ostale napete. Domačini, ki gradnji čistilne naprave na tej lokaciji nasprotujejo zaradi domnevnih vplivov na okolje in zdravje, so policistom sprva odgovorili s petjem, kasneje pa so blokirali krožišče proti letališču. Vstop gradbenih strojev na parcelo pod močnim policijskim varovanjem pomeni začetek izvajanja projekta, ki je bil v preteklosti večkrat odložen zaradi lokalnega upora.

Izvoz ruskega naravnega plina v Evropo po plinovodih se je v letošnjem letu zmanjšal za 44 odstotkov, s čimer je dosegel najnižjo raven od sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Glavna razloga za drastičen upad sta zaprtje tranzitne poti preko Ukrajine in strateška odločitev Evropske unije o postopni opustitvi uvoza ruskih fosilnih goriv. Rusija je bila desetletja ključna dobaviteljica energentov za evropsko gospodarstvo, vendar je geopolitični konflikt povzročil korenite spremembe v energetskih tokovih na celini. Zmanjšanje dobave preko plinovodov sili evropske države v iskanje alternativnih virov, predvsem v obliki utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) in povečanja deleža obnovljivih virov energije. Ta trend odraža širša prizadevanja Evropske unije za zagotavljanje energetske neodvisnosti od Moskve, kar je neposredna posledica ruske agresije na Ukrajino in kasnejših sankcij, ki so močno omejile gospodarsko sodelovanje med stranema.

Po poročilih o napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji, je Rusija zaostrila retoriko proti Ukrajini in zagrozila s povračilnimi ukrepi, pri čemer ni predložila dokazov o ukrajinski vpletenosti, ker naj bi bili vsi droni sestreljeni. Kremelj trdi, da je Kijev poskušal spodkopati Trumpovo mediacijo, vendar naj napad ne bi ogrozil dialoga med ruskim in ameriškim predsednikom. Ukrajinski predsednik Zelenski je obtožbe zanikal in dejal, da gre za rusko provokacijo, namenjeno spodkopavanju diplomatskih prizadevanj med Kijevom in Washingtonom. Kitajska je pozvala k umiritvi in dialogu. Medtem sta se po telefonu pogovarjala Putin in Trump.

Aleksandar Vučić je izjavil, da je bil Milan Knežević aretiran, ker je branil referendumsko voljo naroda. Vučićevo vmešavanje v dogajanje v Botunu pa je lokalni protest spremenilo v resno politično krizo z regionalnimi posledicami.

Kitajska je pozvala k umiritvi in okrepitvi dialoga po domnevnem ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji. Rusija je medtem aktivirala raketni sistem Orešnik, ki lahko nosi jedrsko orožje.

Donald Trump je izjavil, da ga je Vladimir Putin v telefonskem pogovoru obvestil o napadu na njegovo rezidenco, kar Ukrajinci zanikajo. Ukrajinski minister Sibiga meni, da Rusija išče lažno opravičilo za oviranje mirovnega procesa. Rusija je aktivirala sistem Orešnik, ki lahko nosi jedrsko orožje. Kremlj je sporočil, da bo napad na Putinovo rezidenco zaostril stališče Rusije v mirovnih pogajanjih.

Ukrajina je zanikala ruske obtožbe o napadu na Putinovo rezidenco. Ameriški predsednik Trump je dejal, da je bil o dogodku obveščen.

Donald Trump je izjavil, da ga je Vladimir Putin obvestil o domnevnem ukrajinskem napadu na rezidenco, pri čemer je Trump izrazil nezadovoljstvo. Združeni arabski emirati so ostro obsodili domnevni poskus napada, poudarjajoč grožnjo takšnih dejanj za varnost in stabilnost. Volodimir Zelenski je izjavil, da ne zaupa Putinu in da Putin ne želi uspeha Ukrajini.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da so ukrajinske oborožene sile ponoči z 91 brezpilotnimi letalniki napadle rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti in da so bili vsi droni uničeni. Ni jasno, ali je bil Putin prisoten v času napada. Zelenski je dejal, da Rusija pripravlja teren za napad na vladne zgradbe v Kijevu.

Nekdanji diplomat Vladimir Fedorovski je pozval k izogibanju eskalaciji po napadu na rezidenco Vladimirja Putina. Minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov je napovedal odgovor Kremlja na napad in spremembo stališča v mirovnih pogajanjih s Kijevom. Dmitrij Medvedev je izjavil, da se bo moral Volodimir Zelenski po napadu skrivati do konca življenja. Srečanje med Zelenskim in Trumpom ni prineslo preobrata.

Nemški transportni sektor se je znašel v resni krizi, saj državi trenutno primanjkuje najmanj 120.000 voznikov tovornjakov. Dirk Engelhardt, tiskovni predstavnik zveznega Združenja cestnih prevoznikov (BGL), je opozoril, da številna podjetja že odpovedujejo naročila in dobave, ker nimajo na voljo dovolj kadra za upravljanje vozil. Razmere so alarmantne, saj se pomanjkanje odraža tudi na policah trgovin, ki v nekaterih primerih ostajajo prazne ne le zaradi cenovnih nesoglasij, temveč predvsem zaradi logističnih zastojev. Združenje je pozvalo politično vodstvo k sprejetju nujnih ukrepov za ublažitev kadrovskega primanjkljaja, saj se letno upokoji bistveno več voznikov, kot jih vstopi na trg dela. Pomanjkanje voznikov v največjem evropskem gospodarstvu povzroča tveganje za popoln transportni kolaps, kar neposredno vpliva na celotne oskrbovalne verige v regiji. Logistična podjetja opozarjajo, da se bo brez sistemskih sprememb in olajšanega zaposlovanja tujih delavcev stanje v prihodnje še dodatno poslabšalo.

Evropska investicijska banka (EIB) in delegacija Evropske unije v Podgorici sta naznanili finančni paket v višini 175 milijonov evrov, namenjen rekonstrukciji 39 kilometrov dolgega odseka železniške proge med Barom in Golubovci. Projekt je ključni del železniškega koridorja 4 v razširjenem jedrnem omrežju TEN-T, ki povezuje Beograd z Luko Bar ter s tem Črno goro in Zahodni Balkan s Srednjo Evropo. Finančna konstrukcija vključuje 63 milijonov evrov posojila EIB Global in 112,6 milijona evrov nepovratnih sredstev Evropske komisije v okviru investicijskega okvira za Zahodni Balkan. Celotna vrednost projekta je ocenjena na 230,8 milijona evrov, pri čemer bosta preostanek zagotovila Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) s posojilom v višini 50 milijonov evrov ter vlada Črne gore s 5,2 milijona evrov. Posodobitev infrastrukture bo po navedbah črnogorskega ministrstva za finance znatno povečala hitrost, zanesljivost in varnost železniškega prometa. Pričakuje se, da bo prenovljena proga omogočila prevoz 1,3 milijona potnikov in 1,85 milijona ton tovora letno. Poleg krepitve regionalne povezanosti bo investicija prispevala k zeleni tranziciji države s preusmeritvijo prometa s cest na železnice, kar bo povečalo odpornost infrastrukture na podnebne spremembe. Gre za eno najpomembnejših investicij EU v črnogorsko prometno omrežje, ki potrjuje strateško zavezanost povezovanju regije z evropskimi trgi.

Svet ministrov BiH je sprejel odločitev o legalizaciji konoplje v medicinske namene, kar odpira pot do regulirane in nadzorovane terapije za bolnike. S tem se je Bosna in Hercegovina pridružila državam, ki priznavajo prednosti medicinske marihuane, in začela novo obdobje v zdravstveni politiki.