Načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov je med pregledom operativne skupine Sever sporočil, da so ruske sile dosegle najvišjo stopnjo napredovanja od začetka t.i. specialne vojaške operacije. Po njegovih navedbah je ruska vojska v decembru letos zavzela več kot 700 kvadratnih kilometrov ozemlja, od tega 950 kvadratnih kilometrov v regijah Sumi in Harkov, kjer naj bi pod ruski nadzor padlo 32 naselij. Gerasimov je poudaril, da ruske enote prodirajo globoko v obrambne linije ukrajinskih oboroženih sil. V Harkovski oblasti naj bi zavzeli 14 naselij, v regiji Sumi pa 18. Po besedah načelnika generalštaba je ruski predsednik Vladimir Putin ukazal razširitev varnostnega območja z namenom zaščite civilnega prebivalstva, kar služi kot uradna utemeljitev za stopnjevanje ofenzivnih dejavnosti na omenjenih območjih. Operacija skupine Sever v decembru predstavlja nadaljevanje ruske strategije zavzemanja ozemlja ob severni meji, kar povečuje pritisk na ukrajinsko logistiko in obrambne zmogljivosti. Medtem ko ruska stran poudarja uspehe, se razmere na terenu spreminjajo hitro, neodvisne potrditve o natančnem obsegu zavzetega ozemlja pa ostajajo omejene.

Delegacija Evropske unije v Črni gori je uradno pozdravila začetek gradnje novega postrojenja za čiščenje odpadnih voda v Botunu pri Podgorici. Predstavniki unije so ob tem izpostavili pomen profesionalne in zadržane asistence policije, ki je omogočila varen začetek del kljub napetostim na terenu. Projekt predstavlja ključen korak v posodobitvi komunalne infrastrukture črnogorske prestolnice. Delegacija je v izjavi pozvala vse vpletene strani k vzdržnosti pri širjenju nepreverjenih navedb glede morebitnih negativnih vplivov projekta na okolje in zdravje ljudi. Prav tako so zavrnili obtožbe o domnevnih policijskih zlorabah med postopkom. EU poudarja, da je projekt ključnega pomena za doseganje okoljskih standardov v procesu pridruževanja države k evropski povezavi.

Podpora ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu je ob zaključku leta 2025 zabeležila opazen padec, pri čemer so javnomnenjske raziskave pokazale nižje stopnje odobravanja v primerjavi z enakim obdobjem njegovega prvega mandata in mandatom njegovega predhodnika. Glavni razlog za nezadovoljstvo med ameriškimi volivci ostaja stanje v gospodarstvu, ki kljub prizadevanjem administracije ne izpolnjuje pričakovanj javnosti. Analize kažejo, da so prav ekonomska vprašanja ključni dejavnik, ki vpliva na negativen trend predsednikove priljubljenosti. Medtem ko se administracija spopada z izzivi na področju gospodarske politike, se državljani vse bolj odzivajo na inflacijske pritiske in splošno finančno negotovost, kar se neposredno odraža v nižjih ocenah predsednikovega dela ob koncu koledarskega leta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnih izjavah za javnost izrazil pričakovanje, da bo ameriški predsednik Donald Trump obiskal Ukrajino. Zelenski je ob tem poudaril specifičen pogoj, in sicer da bi moral Trump v Kijev prileteti z neposrednim letom, namesto da uporabi običajno pot čez Poljsko, ki vključuje dolgotrajno potovanje z vlakom. Po besedah ukrajinskega voditelja bi takšen neposreden prihod služil kot močan simbolni signal, da se Ukrajina lahko zanese na dogovor o prekinitvi ognja. Zelenski meni, da bi bil neposreden obisk ameriškega predsednika izjemno koristen za nadaljnji razvoj mirovnega procesa. Predlog prihaja v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj za končanje konflikta, kjer Združene države pod Trumpovim vodstvom igrajo ključno vlogo. Ukrajinski predsednik je poudaril, da bi prisotnost najvišjega ameriškega predstavnika v prestolnici države, ki je v vojni, jasno pokazala ameriško zavezanost k stabilizaciji regije in podporo ukrajinskim stališčem v pogajanjih.

Župan Podgorice Saša Mujović je po dogodkih v Botunu izjavil, da so vsi udeleženci v procesu zmagovalci, policija pa je svoje delo opravila na visoki ravni. Danes se je namreč začela izvedba projekta, ki predstavlja pogodbeno obveznost glavnega mesta in države Črne gore, čeprav je v preteklosti sprožal nasprotovanja lokalnega prebivalstva. Mujović je poudaril, da bi vsako nadaljnje odlašanje z deli pomenilo tveganje za projekt, ki je ključnega pomena za celotno skupnost. Po navedbah župana se bodo strasti sčasoma umirile, prebivalci pa bodo spoznali prednosti realizacije tega infrastrukturnega načrta. Kljub prisotnosti policijskih sil, ki so varovale prizorišče del, Mujović trdi, da v tem procesu ni poražencev. Poudaril je, da so aktivnosti nujne za izpolnitev mednarodnih in lokalnih obveznosti, ki jih je Črna gora sprejela na področju razvoja infrastrukture in komunalnih storitev.

Dejan Vukšić, svetovalec za varnost predsednika Črne gore Jakova Milatovića, je danes nepreklicno odstopil s svojega položaja. Odločitev za odstop je sledila po tem, ko je Mirjana Pajković, generalna direktorica Direktorata za izboljšanje in zaščito človekovih pravic in svoboščin na ministrstvu za človekove in manjšinske pravice, proti njemu vložila kazensko ovadbo zaradi domnevnih groženj. Iz kabineta predsednika Milatovića so potrdili prejem odstopne izjave, vendar podrobnejših pojasnil o razlogih niso podali, temveč so javnost napotili neposredno na Vukšića. Vukšić je v izjavi za medije potrdil, da je odstopil, da ne bi obremenjeval funkcije predsednika države. Pojasnil je, da spor izvira iz dogodka pred letom dni, ko naj bi mu Pajković v nekem lokalu odtujila mobilni telefon. Priznal je, da jo je kasneje poklical, zahteval vrnitev naprave in pri tem uporabil žaljivke, kar je potrdil tudi policiji. Primer dodatno zapletajo navedbe o anonimnih video posnetkih njunih pogovorov, ki naj bi jih Vukšić prejel v času svoje kandidature za ustavno sodišče. Incident predstavlja nov udarec za kabinet predsednika Milatovića, ki se že dlje časa sooča s političnimi pritiski in kritikami glede kadrovske politike.

Ameriški veleposlanik pri NATO-u, Matthew Whitaker, je izrazil dvom v ruske trditve, da je Ukrajina napadla rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Napovedal je, da bo Amerika izvedla preiskavo in celovito revizijo obveščevalnih podatkov, da bi raziskala okoliščine napada ukrajinskih dronov.

ZDA izražajo močan dvom o verodostojnosti ruskih trditev o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco. Kremelj kljub temu napoveduje nadaljevanje dialoga o ukrajinski rešitvi predvsem z ZDA. Ukrajina zanika napad in opozarja na pomanjkanje dokazov, medtem ko nekdanji ukrajinski poslanec meni, da je Zelenski z napadom ciljal na "Trumpov mir" in s tem storil samomor. Putin je odredil zaščito kritičnih objektov s strani rezervistov, Zelenski pa je napovedal srečanje s "koalicijo voljnih" v začetku januarja. Zelenski poudarja, da umik z zasedenih ozemelj ni mogoč, ker bi to kršilo ukrajinske zakone.

Evropska komisija je Hrvaški izplačala sedmo tranšo sredstev v okviru Mehanizma za oporavak in odpornost v višini 1,1 milijarde evrov. Gre za doslej največje posamično nakazilo iz proračuna Evropske unije tej sosednji državi, ki je bilo odobreno po uspešnem izpolnjevanju vseh 53 načrtovanih reformnih in investicijskih kazalnikov. Hrvaške oblasti so ob tem poudarile, da je nakazilo potrditev njihovega dosedanjega dela pri izvajanju potrebnih strukturnih sprememb. Sredstva so namenjena spodbujanju dolgoročne gospodarske rasti in modernizacije države. Celoten proces črpanja je tesno povezan z izvajanjem nacionalnega načrta za okrevanje, ki vključuje ukrepe na področju digitalizacije, zelenega prehoda in reforme javne uprave. Uspešno izplačilo sedme tranše postavlja Hrvaško med najučinkovitejše države pri koriščenju sredstev iz mehanizma NextGenerationEU, kar ji zagotavlja stabilen priliv kapitala za nadaljnje razvojne projekte.

Dodatni viri poročajo, da je Izrael onemogočil delovanje številnim humanitarnim organizacijam v Gazi, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja, ker se niso držale novih pravil registracije.

Ruski državni mediji so poročali, da je zunanji minister Sergej Lavrov izjavil, da so ukrajinske oborožene sile napadle uradno rezidenco predsednika Putina v Novgorodski regiji. Kremelj je dejal, da je bil domnevni ukrajinski napad z dronom na rezidenco predsednika Vladimirja Putina teroristično dejanje, namenjeno spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Kremelj je sporočil, da bo Putinovo lokacijo v prihodnje ohranil skrivno.

Sodišče BiH je zavrnilo pritožbo SNSD na odločitev CIK o ponovitvi volitev za predsednika Republike Srbske na 136 voliščih. Prav tako je zavrnilo pritožbo SDS, ki je zahtevala ponovitev volitev na vseh voliščih v Doboju, Zvorniku in Laktaših.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zanikal ukrajinski napad z droni na Putinovo rezidenco in zatrdil, da ni nobenih dokazov za takšno trditev, kar lahko zavezniki preverijo. ZDA so izrazile dvome o ruskih trditvah glede napada. Rusija pa kljub temu namerava nadaljevati dialog o ukrajinski rešitvi, predvsem z ZDA, pri čemer napad razume kot teroristično dejanje, ki naj bi oviralo pogajanja. Vladimir Olejnik meni, da napad na Valdaju pomeni začetek konca Zelenskega.

Vlada Črne gore je na seji 25. decembra sprejela prve načrte za upravljanje tveganj pred poplavami za povodji Donave in Jadranskega morja. Dokumenti, ki bodo veljali naslednjih šest let, predstavljajo sistemski in dolgoročni okvir za zaščito prebivalstva, premoženja, gospodarstva, okolja in kulturne dediščine. Gre za ključen korak pri krepitvi odpornosti države na vse izrazitejše hidrološke in podnebne izzive. Načrti so bili izdelani v okviru projekta IPA s poudarkom na izvajanju in spremljanju upravljanja voda ter so neposredno usklajeni z direktivo EU o poplavah (2007/60/ES). Dokumentacija temelji na predhodnih ocenah ogroženosti ter zemljevidih nevarnosti in tveganj, pri čemer so bili upoštevani vplivi podnebnih sprememb. Z dokumenti so določeni jasni cilji ter nabor strukturnih in nestrukturnih ukrepov na področjih preventive, zaščite in pripravljenosti. Uprava za vode je poudarila, da ti načrti omogočajo preventivno in načrtno upravljanje namesto drage sanacije škode po dogodkih. Z njihovo uveljavitvijo so zagotovljeni pogoji za boljšo koordinacijo institucij in učinkovitejšo porabo javnih sredstev, hkrati pa Črna gora s tem izpolnjuje pomembne obveznosti v procesu pridruževanja Evropski uniji. Sprejetje teh načrtov dopolnjuje prejšnja prizadevanja države na področju ekološke politike in prilagajanja podnebnim spremembam.

Podpredsednik črnogorske vlade za zunanje in evropske zadeve Filip Ivanović je ostro zavrnil navedbe o aretaciji politika Milana Kneževića. Ivanović je pojasnil, da Knežević ni bil aretiran, temveč je po lastni volji in brez kakršnega koli zunanjega pritiska vstopil v policijsko vozilo z namenom, da v njem ostane. Po podpredsednikovih besedah naj bi politik celo zavrnil eksplicitne pozive policistov, naj vozilo zapusti, saj za njegov pridržaj ni bilo zakonske podlage. Ivanović je ob tem opozoril regionalne politike, vključno s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem, naj svoje izjave o solidarnosti in notranjih dogajanjih v Črni gori opirajo na preverjene informacije. Poudaril je, da so odzivi določenih politikov iz regije temeljili na dezinformacijah o domnevnem preganjanju njihovih soborcev. Medtem ko so uradni viri zanikali aretacijo Kneževića, so poročila potrdila, da je bilo v povezanih policijskih operacijah na območju Zete pridržanih več kot 40 oseb.

Poslanci v črnogorski skupščini so začeli razpravo o predlogu predsednika države Jakova Milatovića, ki je za novega sodnika ustavnega sodišča predlagal Predraga Krstonijevića, trenutnega sodnika Višjega sodišča v Podgorici. Milatović je svojo odločitev utemeljil na podlagi javnega poziva, objavljenega julija 2025, na katerega se je prijavilo sedem kandidatov. Po opravljenih razgovorih je predsednik ocenil, da je Krstonijević najbolj primeren kandidat za zapolnitev izpraznjenega mesta na ustavnem sodišču. Krstonijević, ki je svojo kariero gradil v pravosodju kot odvetnik in sodnik v Kotorju ter Podgorici, velja za izkušenega pravnika. Postopek imenovanja je sledil večmesečnim prizadevanjem za stabilizacijo ustavnopravnega reda v državi. Poleg Krstonijevića, ki ga je predlagal predsednik, je ustavni odbor ločeno predlagal tudi Nikolo Mugošo, nekdanjega predsednika državne volilne komisije. Med razpravo v parlamentu so se pojavili nekateri očitki, predvsem s strani poslanca Smailovića, ki je izrazil nezadovoljstvo glede sestave kandidatne liste oziroma določenih predlogov. Razprava je ključna za zagotavljanje polne funkcionalnosti najvišjega sodnega organa v Črni gori, ki je v preteklosti že imel težave z delovanjem zaradi nepopolne sestave.

Črna gora je uradno postala del globalne pobude Giga, katere cilj je povezati vse šole po svetu z internetom. Črnogorsko ministrstvo za izobraževanje, znanost in inovacije je sporočilo, da se država s tem korakom vključuje v eno najpomembnejših mednarodnih pobud na področju izobraževanja in digitalnega razvoja. Cilj projekta, ki združuje države, mednarodne organizacije in tehnološke partnerje, je zmanjšanje digitalnega razkoraka ter zagotavljanje enakih izobraževalnih možnosti za vse otroke. Izvajanje projekta se je v Črni gori že začelo z mapiranjem šol na globalnem interaktivnem zemljevidu pobude Giga, v nekaterih izobraževalnih ustanovah pa že merijo kakovost internetne povezave. Ti podatki bodo omogočili natančen pregled stanja šolske infrastrukture, kar bo služilo kot podlaga za nadaljnja vlaganja in izboljšave v izobraževalnem sistemu. Zanesljiva internetna povezava bo učencem in učiteljem omogočila dostop do digitalnih vsebin, učnih platform in sodobnih metod poučevanja. Ministrstvo je poudarilo, da vključitev v pobudo Giga potrjuje zavezanost Črne gore digitalni transformaciji izobraževanja. S tem želijo zagotoviti enake pogoje za vsakega otroka, ne glede na njihovo lokacijo ali socialno-ekonomski položaj. Dostop do podatkov v realnem času bo odločevalcem omogočil pregledno in učinkovito načrtovanje prihodnjih investicij v sektor šolstva.

Družba Aerodromi Črne gore je potnike, ki potujejo prek letališča Podgorica, opozorila na močno povečane prometne zastoje na dostopnih cestah in širšem območju letališča. Težave v prometu so posledica blokade krožišča, ki so jo izvedli prebivalci Zete, kar je povzročilo upočasnjeno premikanje vozil in znatno podaljšalo čas potovanja. Uprava letališča je potnike pozvala, naj se na pot odpravijo prej kot običajno ter po možnosti uporabijo alternativne potne smeri, da bi pravočasno opravili vse postopke prijave na let. Po poročanju lokalnih virov so se razmere dodatno zaostrile, saj so nekateri prebivalci naselja Botun blokirali ključno prometno vozlišče proti letališču. Mediji navajajo, da je policija v povezavi s protesti pridržala več deset oseb, med njimi tudi posameznike z istim priimkom kot lokalni funkcionarji. Potnikom svetujejo, naj redno spremljajo informacije o stanju na cestah prek Avto-moto zveze Črne gore, da bi se izognili zamudam pri letalskih povezavah.

V Črni gori se je močno zaostrila politična in varnostna situacija po aretacijah domačinov v naseljih Botun in Zeta. Predsednik države Jakov Milatović je ostro kritiziral ravnanje aktualne oblasti in vlade premierja Milojka Spajića, saj meni, da so predstavniki oblasti prelomili obljube, dane prebivalcem. Namesto pregona organiziranega kriminala naj bi se organi pregona osredotočali na starejše občane in ženske, ki so zahtevali upoštevanje svojih pravic. Milatović je opozoril, da se je zgodilo prav to, na kar je predhodno opozarjal, in pozval k takojšnjemu nadaljevanju dialoga. Predsednik parlamenta Andrija Mandić je zaradi incidentov, v katerih je bilo aretiranih več deset ljudi, vključno z lokalnimi predstavniki, zahteval nujno sejo Sveta za obrambo in varnost. Mandić je poudaril, da Črna gora potrebuje mir, stabilnost in hitro iskanje rešitev za nastalo krizo. Medtem ko podpredsednik Nove srbske demokracije Miroslav Brajović opozarja na spontan revolt državljanov zaradi neprimernega odnosa vlade, policija trdi, da so njeni uslužbenci ravnali skladno z mednarodnimi standardi. Napetosti ostajajo visoke, saj se prebivalci Botuna in Zete upirajo vstopu gradbenih strojev na sporna zemljišča.

Črnogorski predsednik vlade Milojko Spajić je skupščini uradno predlagal razrešitev ministra za šport in mladino Dragoslava Šćekića. Odločitev sledi zahtevi predsednika Socialistične narodne stranke (SNP) Vladimirja Jokovića, ki je premierja obvestil, da Šćekić ni več član njihove stranke in da ministrski položaj v skladu s koalicijskim sporazumom pripada SNP. Joković je v dopisu poudaril, da je bil ob oblikovanju 44. vlade dosežen dogovor, po katerem stranki SNP pripadata resorja za kmetijstvo ter šport in mladino, zato mora Šćekića nadomestiti kandidat, ki ga bo stranka predlagala naknadno. Politične napetosti med Jokovićem in Šćekićem so se stopnjevale že od avgustovskega kongresa SNP, po katerem je Šćekić napovedal ustanovitev nove politične stranke. Šćekić je predlog za razrešitev označil za rezultat izsiljevanja in poudaril, da je za svoje delo odgovoren neposredno premierju. Spajićeva poteza začenja formalni postopek v parlamentu, kjer bodo poslanci odločali o ministru, ki je pred kratkim umaknil kandidaturo za predsednika SNP zaradi očitkov o privatizaciji in režiranju strankarskih procesov.