Črnogorsko ministrstvo za javna dela je z izvajalci podpisalo pogodbo za izgradnjo druge in tretje faze primarnega toplovoda od Termoelektrarne (TE) Pljevlja do mesta. Gre za nadaljevanje strateškega infrastrukturnega projekta, ki bo po navedbah ministrstva omogočil zanesljivo oskrbo s toplotno energijo za lokalno prebivalstvo in podjetja v Pljevljah. Projekt je tesno povezan z obsežno ekološko rekonstrukcijo termoelektrarne, ki je predpogoj za vzpostavitev sodobnega daljinskega ogrevanja. Realizacija teh faz predstavlja ključen korak pri reševanju dolgoletnih okoljskih težav in izboljšanju energetske učinkovitosti v regiji. Vlada Črne gore poudarja, da naložba potrjuje njihovo zavezanost trajnostnemu razvoju in dvigu kakovosti življenja državljanov. Izgradnja toplovoda bo zmanjšala odvisnost od individualnih kurišč, kar bo neposredno vplivalo na zmanjšanje onesnaženosti zraka v enem najbolj obremenjenih mest v državi. Projekt ima širši državni pomen, saj predstavlja model za energetsko sanacijo industrijskih središč v skladu z okoljskimi standardi.

Ministrstvo za notranje zadeve Črne gore je objavilo javni poziv za zaposlitev 514 novih policistov, s čimer želi nadaljevati zastavljene reforme in dodatno okrepiti policijske vrste v državi. Razpis, ki je bil objavljen 31. decembra 2025, bo odprt do 20. januarja 2026. Kandidati, ki se prijavljajo na razpis, morajo izpolnjevati stroge pogoje za vstop v policijsko službo, saj ministrstvo poudarja, da lahko v vrste policije vstopijo izključno tisti, ki ustrezajo vsem zakonskim in strokovnim kriterijem. Ta obsežna kadrovska okrepitev predstavlja pomemben korak pri modernizaciji varnostnih sil v regiji. Ministrstvo s tem ukrepom odgovarja na potrebe po večji prisotnosti varnostnih organov in izboljšanju operativne učinkovitosti na terenu. Postopek izbire bo trajal 20 dni, v tem času pa bodo pristojne službe pregledale vloge in opravile potrebne preizkuse s kandidati, ki bodo v prihodnje skrbeli za javni red in mir v Črni gori.

Srbski državljan Stefan Ivanović je umrl v požaru v baru "Konstelasion" v Kran-Montani. Po poročanju švicarskih medijev je Ivanović pred smrtjo rešil več gostov iz gorečega bara. Srbski veleposlanik v Švici Ivan Trifunović je potrdil, da je Ivanović pri reševanju ljudi žal izgubil življenje.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v svojem zadnjem javnem nastopu napovedal možnost uvedbe dodatnih carinskih in gospodarskih ukrepov proti Kolumbiji in Kubi. Trump je Kolumbijo označil za državo, ki proizvaja kokain, medtem ko je Kubo opisal kot propadlo državo. Njegove izjave nakazujejo na zaostritev zunanje politike do latinskoameriških držav, ki po njegovem mnenju ne sodelujejo zadostno pri omejevanju protizakonitih dejavnosti. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene na nove gospodarske udare, če se voditelji omenjenih držav ne bodo odzvali na njegove zahteve. Ob tem je izpostavil ameriško premoč in dodal, da nobena druga država na svetu ni mogla doseči tega, kar je dosegla Amerika. Takšna retorika kaže na nadaljevanje politike pritiskov, ki jo je Trump napovedal že v času predvolilne kampanje, ko je v ospredje postavil zaščito ameriških meja in gospodarstva.

Črnogorska policija je v Bijelom Polju hitro razjasnila primer tatvine iz vozila, iz katerega je bilo odtujenih 2.850 evrov. Policisti so na podlagi prijave izsledili in odvzeli prostost 40-letnemu gruzijskemu državljanu z inicialkami T. P., ki je poskušal zapustiti državo. Osumljenec je izkoristil nepazljivost lastnika vozila in si prilastil denar, nato pa se je napotil proti mejnemu prehodu Dobrakovo, kjer so ga ustavili in aretirali pripadniki Regionalnega centra za varnost Sever. Preiskovalci so ugotovili, da je Gruzijec načrtoval beg iz Črne gore takoj po izvedbi kaznivega dejanja, vendar je bila odzivnost lokalne policijske postaje v Bijelom Polju ključna za njegovo prijetje. Dogodek se uvršča v niz premoženjskih kaznivih dejanj v tem regijskem središču, kjer so organi pregona v zadnjem obdobju okrepili nadzor nad nezakonitimi dejavnostmi, vključno s tatvinami in nedovoljeno trgovino. Osumljenec bo s kazensko ovadbo priveden pred pristojnega tožilca.

Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovilo poziv Združenim državam Amerike, naj nemudoma izpustijo venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Silio Flores ter da rešijo situacijo v Venezueli z dialogom.

Vrhovno sodišče Venezuele je odredilo, da podpredsednica Delcy Rodríguez prevzame funkcijo vršilke dolžnosti predsednice, ker je bil Nicolás Maduro sinoči prijet v New Yorku.

Vrhovno sodišče Venezuele je odredilo, da podpredsednica Delcy Rodríguez prevzame funkcijo vršilke dolžnosti predsednice po aretaciji Nicolása Madura v New Yorku. Donald Trump je napovedal imenovanje začasne uprave v Caracasu in vstop ameriških naftnih podjetij v Venezuelo. Marco Rubio naj bi se že pogovarjal z Delcy Rodríguez o tranziciji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v luči nadaljevanja vojne z Rusijo izjavil, da je Ukrajina pripravljena na izvedbo volitev, ter pozval mednarodne partnerje k pomoči pri njihovi organizaciji. Zelenski je poudaril, da se ne oklepa svojega položaja in da bi izvedba volitev lahko prispevala h končanju konflikta, če bi to pomenilo utrditev legitimnosti v času krize. Izjave prihajajo v obdobju, ko se ukrajinska stran kljub nenehnim spopadom trudi ohraniti demokratične procese in stabilnost državnosti. Istočasno se je stopnjevalo napetostno stanje v zračnem prostoru nad Rusijo, kjer je ruska zračna obramba po navedbah Moskve sestrelila več kot sto ukrajinskih dronov. Zaradi varnostnih tveganj je ruska agencija za letalstvo Rosavijacija uvedla začasne omejitve letov na več ruskih letališčih, vključno z moskovskim letališčem Vnukovo. Ukrajina s stopnjevanjem napadov na rusko infrastrukturo, predvsem na letališča in naftne objekte, spreminja strategijo, s katero želi oslabiti rusko vojaško logistiko in energetsko moč.

Novi članki poročajo, da je Nicolás Maduro po prihodu v newyorški pripor spregovoril angleško, kar je sprožilo odzive po vsem svetu. Maduro je bil izbran za naslednika Huga Cháveza in je Venezuelo vodil od njegove smrti leta 2013. Zdaj se v New Yorku sooča z obtožbami, povezane z mamili in orožjem. Med zaporniki omenjajo tudi El Čapa in Paf Didija.

Najvišji predstavniki Črne gore so 4. januarja obeležili dan ustanovitve Cetinja, zgodovinske prestolnice države. Predsednik države Jakov Milatović, premier Milojko Spajić in podpredsednik skupščine Nikola Camaj so v svojih nagovorih poudarili ključno vlogo mesta pri ohranjanju črnogorske državnosti, kulture in duhovne identitete. Milatović je izpostavil zgodovinski pomen tiskarne Crnojevićev in vlogo dinastije Petrović Njegoš, medtem ko je Spajić izpostavil nujnost pospešenega gospodarskega razvoja mesta. Premier Spajić je napovedal nove naložbe v turistično in gospodarsko infrastrukturo, vključno s projekti, kot je žičnica, ter vlaganja v znanost in šport. Poudaril je, da se mora država oddolžiti zgodovinski dediščini Cetinja z zagotavljanjem boljših pogojev za prihodnje rodove. Ob tem so se govorniki spomnili tudi tragičnih dogodkov iz preteklosti mesta in poudarili pomen protifašističnih vrednot, ki so Cetinju prinesle naziv mesta heroja.

Obrambni minister Združenih držav Amerike Pete Hegseth je na tiskovni konferenci poudaril vojaško moč države in poslal jasno opozorilo vsem svetovnim nasprotnikom. Njegove izjave so sledile odmevni vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile v Venezueli aretirale predsednika Nicolása Madura. Hegseth je izpostavil, da lahko Amerika svojo voljo uveljavi kjerkoli in kadarkoli, pri čemer je ameriške vojščake označil za elito naroda. Na istem dogodku je o izvedeni operaciji spregovoril tudi predsednik Donald Trump. Retorika obrambnega ministrstva nakazuje na novo obdobje agresivnejše zunanje politike ZDA, ki temelji na neposredni vojaški intervenciji in hitrem ukrepanju proti tujim voditeljem, ki jih Washington označi za grožnjo ali nasprotnike. Dogodek je sprožil burne odzive v mednarodni javnosti, saj aretacija sedečega predsednika druge države predstavlja precedens v sodobnih mednarodnih odnosih.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodriguez je v javnem nagovoru odločno zanikala trditve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je po domnevni aretaciji Nicolasa Madura prisegla kot nova predsednica države. Trump je pred tem na novinarski konferenci izjavil, da je Rodriguezova že prevzela funkcijo in da je ameriški državni sekretar Marco Rubio z njo že opravil pogovore o mirnem prehodu oblasti. Ameriški predsednik je še dodal, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo do končne tranzicije. Rodriguezova je te navedbe označila za neresnične in poudarila, da Nicolas Maduro ostaja edini zakoniti predsednik države. V svojem nastopu na državni televiziji je dejala, da so Združene države Amerike s svojimi dejanji pod izmišljenimi pretvezi napadle venezuelsko suverenost. Pozvala je k takojšnji izpustitvi Madura in njegove žene Cilie Flores ter poudarila, da je vlada pripravljena braniti državo in njene naravne vire. Kljub ostrim besedam je izrazila pripravljenost na sodelovanje z ameriško administracijo, vendar le v skladu z veljavno venezuelsko zakonodajo.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotomontažo, ki prikazuje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura v družbi agentov ameriške Agencije za boj proti drogam (DEA). Na sliki je Maduro upodobljen z lisicami na rokah, rešilnim jopičem okoli vratu in zaščitnimi slušalkami, medtem ko v roki drži steklenico vode. Ob njem stoji moški v jakni z razpoznavnimi oznakami DEA, kar namiguje na morebitno aretacijo ali izročitev venezuelskega voditelja ameriškim oblastem. Objava je sprožila številne odzive v mednarodni skupnosti, saj Združene države Amerike že dlje časa ne priznavajo legitimnosti Madurovega režima in so proti njemu vložile obtožnice zaradi trgovine z drogami. Kljub temu da gre za vizualno manipulacijo, Trumpova poteza odraža njegovo zaostreno politiko do Caracasa in napoveduje morebitne prihodnje pritiske na venezuelsko vlado. Analitiki poudarjajo, da takšne objave služijo predvsem mobilizaciji podpornikov in stopnjevanju diplomatskih napetosti med državama.

Združene države Amerike so v nočni vojaški operaciji v Venezueli prijele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Silio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa se Maduro trenutno nahaja na ameriški vojaški ladji USS Iwo Jima, kjer se bo soočil z obtožnico zaradi trgovine z drogami in orožjem. Zaenkrat še ni uradno potrjeno, kje bosta zakonca bivala med sodnim postopkom v ZDA, vendar ameriški mediji poročajo o možnosti namestitve v strogo varovanem zveznem zaporu v Brooklynu. Metropolitan Detention Center v New Yorku velja za eno najbolj varovanih ustanov v državi, kjer so v preteklosti zaprli nevarne kriminalce, kot sta bila vodja kartela Joaquín "El Chapo" Guzmán in Ismael "El Mayo" Zambada García. Zapor je bil po samomoru Jeffreyja Epsteina v sosednji ustanovi dodatno zavarovan, da bi preprečili morebitne poskuse pobega ali samomora. Varnostni strokovnjaki opozarjajo, da bi namestitev visokega politika v gosto naseljenem območju New Yorka lahko predstavljala precejšnje tveganje, zato končna odločitev o kraju pripora še ni bila sprejeta.

Združene države Amerike so izvedle napad na Venezuelo, aretirale Nicolása Madura in ga obtožile narko-terorizma. Župan New Yorka, Zohran Mamdani, je dejal, da je napad kršitev ameriškega in mednarodnega prava ter ga označil za vojno dejanje. Maduro naj bi bil na poti v New York, kjer mu bodo sodili. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ameriški napad ocenil kot nevaren precedens in poudaril pomen spoštovanja mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN. Varnostni svet ZN bo v ponedeljek razpravljal o Venezueli. Obstaja možnost, da bo Maduro med sojenjem v ZDA pristal v newyorškem zaporu.

Po ameriškem napadu na Venezuelo in aretaciji Nicolása Madura, ki je bil odpeljan v ZDA, je podpredsednica Delsi Rodrigez prevzela funkcijo predsednice in načrtuje tranzicijo oblasti. Vlada Venezuele zahteva nujno sejo Varnostnega sveta ZN in dokaz, da je Maduro živ. Prebivalci Venezuele so zmedeni glede tega, kdo trenutno vodi državo. Maduru v ZDA grozi smrtna kazen.

Bošnjaška stranka (BS) je Demokratski partiji socialistov (DPS) ponudila politično platformo za nadaljnje sodelovanje, pri čemer je predsednik občinskega odbora BS Ernad Suljević napovedal možnost razpustitve koalicije v Bijelem Polju. Suljević je pojasnil, da bo stranka v naslednjih petih dneh uradno predstavila svoje zahteve, v kolikor pa DPS nanje ne bo pristala, bo BS poiskala alternativne poti za vodenje lokalne oblasti. Stranka izraža močno nezadovoljstvo s trenutnim delovanjem koalicije in poudarja potrebo po hitrejšem gospodarskem razvoju občine. Organi stranke se bodo v prihodnjih dneh sestali, da dokončno oblikujejo strategijo in potrdijo besedilo platforme. Suljević je poudaril, da trenutno stanje ne zagotavlja uresničevanja ključnih razvojnih ciljev, ki so jih obljubili volivcem. Ta politična napetost v Bijelem Polju odraža širšo dinamiko na črnogorskem političnem prizorišču, kjer se lokalna zavezništva pogosto prepletajo z nacionalnimi interesi manjšinskih strank in nekdanje vladajoče elite.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi izrazilo globoko ogorčenje nad ameriškimi vojaškimi napadi v Venezueli in aretacijo predsednika Nicolása Madura. Peking je dogajanje označil za grobo kršitev mednarodnega prava ter Washington pozval k doslednemu spoštovanju Ustanovne listine Združenih narodov. Kitajska diplomacija je poudarila, da je bila država nad odprto uporabo sile proti suvereni državi šokirana, dejanje pa je označila za nesprejemljivo v sodobnih mednarodnih odnosih. Uradni Peking meni, da tovrstne enostranske vojaške operacije spodkopavajo svetovno stabilnost in suverenost narodov. V izjavi so pozvali mednarodno skupnost k zaščiti načel nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Kitajska vlada vztraja, da mora biti reševanje političnih kriz v Venezueli v rokah njenih državljanov, brez zunanjega vojaškega pritiska ali prisilnih ukrepov s strani Združenih držav Amerike.

Varnostni svet Združenih narodov se je sestal na izrednem zasedanju zaradi vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v Venezueli. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je napad označil za nevaren precedens v mednarodnih odnosih in poudaril nujnost spoštovanja mednarodnega prava ter Ustanovne listine ZN. Po navedbah virov blizu organizacije je bila seja sklicana na pobudo več držav, ki izražajo zaskrbljenost nad destabilizacijo regije. Dogodek je sprožil ostre odzive v mednarodni skupnosti, saj Guterres opozarja na kršenje suverenosti držav. Čeprav so Združene države Amerike svoje dejanje utemeljevale z različnimi razlogi, v uradnih krogih Združenih narodov prevladuje prepričanje, da gre za neupravičen poseg v notranje zadeve neodvisne države. Razprava v Varnostnem svetu naj bi se osredotočila na preprečevanje nadaljnjega stopnjevanja nasilja in iskanje diplomatskih rešitev za venezuelsko krizo.