Venezuelski minister za obrambo Vladimir Padrino Lopez je v televizijskem nagovoru sporočil, da je bil v nedavni ameriški vojaški operaciji v Caracasu ubit večji del varnostne ekipe Nicolasa Madura in njegove soproge Cilie Flores. Po navedbah ministra so ameriške sile med racijo, ki se je odvila v soboto, izvedle domnevno ugrabitev Madura in njegove soproge, pri čemer so v spopadih padli številni pripadniki bolivarskih oboroženih sil, ki so bili zadolženi za varovanje predsednika. Bolivarske nacionalne oborožene sile so v uradni izjavi ostro obsodile dejanje in ga označile za strahopetno ugrabitev ustavnega predsednika republike. Incident predstavlja vrhunec vojaških napetosti med Caracasom in Washingtonom, saj so ameriške posebne enote po trditvah venezuelske strani vdrle neposredno v prestolnico in zajele najvišje predstavnike države. Padrino Lopez je poudaril, da vojska takšnih posegov v suverenost države ne bo dopustila, čeprav je bila obrambna linija predsednika v operaciji močno zdesetkana. Informacije o usodi samega Madura po zajetju ostajajo skope, vendar venezuelska stran dogodek interpretira kot neposreden napad na državno ureditev.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v pogovoru za televizijsko mrežo NBC izjavil, da Združene države Amerike v Venezueli nimajo svojih vojaških enot. Pojasnil je, da so bile ameriške sile na venezuelskem ozemlju prisotne le kratek čas, približno dve uri, ko so izvedle operacijo pridržanja predsednika Nicolása Madura. Rubio je poudaril, da Washington ne bo dopustil vzpostavitve "narko-režima" na pragu Združenih držav Amerike in da so dejanja motivirana z nacionalnimi interesi države. Po besedah državnega sekretarja so ZDA pripravljene na dolgoročne in kratkoročne spremembe v Venezueli, ki bodo v skladu z ameriškimi interesi. Rubio je ob tem zavrnil namigovanja, da bi bila motivacija za poseg venezuelska nafta, saj je zatrdil, da Združene države njihove nafte ne potrebujejo. Kljub temu je poudaril, da ne bodo dovolili, da bi nadzor nad venezuelsko naftno industrijo prevzeli nasprotniki Združenih držav Amerike. Operacija, ki se je zgodila v začetku januarja, predstavlja drastičen zasuk v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike pod upravo Donalda Trumpa.

Donald Trump je zagrozil podpredsednici Venezuele, Delsi Rodrigez, ki jo je vojska priznala za začasno predsednico, da bo plačala višjo ceno od Madura, če ne bo ravnala pravilno.

Črnogorska policija je v manj kot 24 urah po streljanju v naselju Markovići pri Budvi, v katerem je bil 30. decembra 2025 ubit 52-letni S. M., identificirala in aretirala osumljenca Nikola Boljevića. Boljević je pred preiskovalnim sodnikom priznal nezakonito posedovanje pištolja in kokaina, vendar je odločno zanikal krivdo za umor. Istočasno so se v občini Zeta močno zaostrili politični in pravni odnosi po incidentu, v katerem naj bi direktor podjetja Vodovod Podgorica, Aleksandar Nišavić, domnevno prebil ograjo, ob tem pa naj bi komunalni policist uporabil poprov sprej. Rukovodstvo občine Zeta je zaradi dogodka napovedalo kazenske ovadbe proti ministru za notranje zadeve Danilu Šaranoviću, podpredsedniku vlade Aleksi Bečiću in direktorju policije Lazarju Šćepanoviću, medtem ko Nišavić trdi, da so mu čelniki občine Zeta neposredno grozili s prepovedjo vstopa na njihovo ozemlje. Napetosti v regiji dodatno stopnjujejo tudi pravni postopki v primeru družine Krstović, ki od države zahteva višjo odškodnino zaradi neupravičenega pripora leta 2021 v povezavi z zasegom 1,2 tone kokaina, za kar sta bila pravnomočno oproščena. Razmere v Črni gori ostajajo nestabilne zaradi nenehnega spora med lokalnimi oblastmi in državnimi varnostnimi strukturami, kar se odraža v medsebojnih obtožbah o zlorabi pooblastil in policijski represiji.

V Grčiji je danes dopoldne prišlo do obsežnih motenj v letalskem prometu zaradi tehnične okvare na radijskih frekvencah grškega centra za kontrolo zračnega prometa (FIR Atene). Težava, ki se je začela ob 9. uri zjutraj, je povzročila popolno zaustavitev vzletov z vseh grških letališč po 10. uri in 25 minuti. Zaradi nezmožnosti vzpostavitve varne komunikacije z letali so oblasti omejile promet, kar je povzročilo odpovedi in zamude več deset poletov, medtem ko je bilo letališče v Solunu popolnoma zaprto. Po navedbah predsednika sindikata kontrolorjev letenja so radijske povezave odpovedale, kar onemogoča varno vodenje letal v grškem zračnem prostoru. Zaradi okvare so nastale velike gneče na letališčih, kjer potniki že več ur čakajo na informacije o svojih letih. Grška uprava za civilno letalstvo je pojasnila, da trenutno lahko varno oskrbijo le približno 35 letal na uro, kar je bistveno manj od običajne zmogljivosti. Omejitve veljajo tako za prihode kot odhode, prizadeti pa so tudi preleti čez grško ozemlje, ki meji na zračne prostore Italije, Malte, Egipta, Cipra, Albanije, Severne Makedonije, Bolgarije in Turčije. Strokovne službe napako še vedno preiskujejo, medtem ko se letalski prevozniki spopadajo z logističnimi težavami pri preusmerjanju poletov.

Generalni sekretar Sveta Evrope Alain Berset je v uradni izjavi opozoril, da razmere v Venezueli predstavljajo trenutek globoke negotovosti tako za tamkajšnje prebivalstvo kot za mednarodno stabilnost in varnost. Odziv organizacije prihaja po poročilih, da so ameriške oblasti pridržale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in ga prepeljale v pripor v New Yorku. Ta dogodek je sprožil val odzivov v mednarodni diplomaciji, saj se institucije spopadajo z nepredvidenimi posledicami za regionalni mir. Berset je poudaril, da poročila iz Venezuele označujejo kritično točko, ki bi lahko resno ogrozila mednarodni pravni red. Svet Evrope, ki se primarno osredotoča na človekove pravice in vladavino prava, dogajanje spremlja z zaskrbljenostjo glede prihodnjega političnega razvoja v regiji. Čeprav so podrobnosti o samem postopku ameriških oblasti še predmet preverjanja, so posledice za varnostno arhitekturo že opazne na globalni ravni.

Evropski poslanec Tonino Picula je v intervjuju za agencijo MINA izpostavil, da mora Črna gora prenehati s ponavljanjem napak iz preteklosti, če želi uresničiti svoj cilj in postati članica Evropske unije do leta 2028. Čeprav je država lani dosegla pospešek v pogajalskem procesu zaradi večje pripravljenosti na reforme in ugodnejše klime v Bruslju, Picula opozarja, da so notranjepolitična obračunavanja v zadnjih letih povzročila škodljive zunanjepolitične posledice. Za zaprtje preostalih poglavij bo po mnenju poslanca potrebna stalna politična zavezanost, saj finale pogajanj prinaša najtežje izzive. Picula je opozoril, da črnogorska družba ostaja polarizirana, čeprav javna podpora vstopu v Unijo ostaja visoka. Poleg politične delitve, zlasti znotraj vladajoče koalicije, največje izzive še vedno predstavljajo kriminal, korupcija in implementacija zahtevnih reform, ki bodo vplivale na vse dele družbe.

Črnogorsko ministrstvo za javna dela je z izvajalci podpisalo pogodbo za izgradnjo druge in tretje faze primarnega toplovoda od Termoelektrarne (TE) Pljevlja do mesta. Gre za nadaljevanje strateškega infrastrukturnega projekta, ki bo po navedbah ministrstva omogočil zanesljivo oskrbo s toplotno energijo za lokalno prebivalstvo in podjetja v Pljevljah. Projekt je tesno povezan z obsežno ekološko rekonstrukcijo termoelektrarne, ki je predpogoj za vzpostavitev sodobnega daljinskega ogrevanja. Realizacija teh faz predstavlja ključen korak pri reševanju dolgoletnih okoljskih težav in izboljšanju energetske učinkovitosti v regiji. Vlada Črne gore poudarja, da naložba potrjuje njihovo zavezanost trajnostnemu razvoju in dvigu kakovosti življenja državljanov. Izgradnja toplovoda bo zmanjšala odvisnost od individualnih kurišč, kar bo neposredno vplivalo na zmanjšanje onesnaženosti zraka v enem najbolj obremenjenih mest v državi. Projekt ima širši državni pomen, saj predstavlja model za energetsko sanacijo industrijskih središč v skladu z okoljskimi standardi.

Ministrstvo za notranje zadeve Črne gore je objavilo javni poziv za zaposlitev 514 novih policistov, s čimer želi nadaljevati zastavljene reforme in dodatno okrepiti policijske vrste v državi. Razpis, ki je bil objavljen 31. decembra 2025, bo odprt do 20. januarja 2026. Kandidati, ki se prijavljajo na razpis, morajo izpolnjevati stroge pogoje za vstop v policijsko službo, saj ministrstvo poudarja, da lahko v vrste policije vstopijo izključno tisti, ki ustrezajo vsem zakonskim in strokovnim kriterijem. Ta obsežna kadrovska okrepitev predstavlja pomemben korak pri modernizaciji varnostnih sil v regiji. Ministrstvo s tem ukrepom odgovarja na potrebe po večji prisotnosti varnostnih organov in izboljšanju operativne učinkovitosti na terenu. Postopek izbire bo trajal 20 dni, v tem času pa bodo pristojne službe pregledale vloge in opravile potrebne preizkuse s kandidati, ki bodo v prihodnje skrbeli za javni red in mir v Črni gori.

Srbski državljan Stefan Ivanović je umrl v požaru v baru "Konstelasion" v Kran-Montani. Po poročanju švicarskih medijev je Ivanović pred smrtjo rešil več gostov iz gorečega bara. Srbski veleposlanik v Švici Ivan Trifunović je potrdil, da je Ivanović pri reševanju ljudi žal izgubil življenje.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v svojem zadnjem javnem nastopu napovedal možnost uvedbe dodatnih carinskih in gospodarskih ukrepov proti Kolumbiji in Kubi. Trump je Kolumbijo označil za državo, ki proizvaja kokain, medtem ko je Kubo opisal kot propadlo državo. Njegove izjave nakazujejo na zaostritev zunanje politike do latinskoameriških držav, ki po njegovem mnenju ne sodelujejo zadostno pri omejevanju protizakonitih dejavnosti. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene na nove gospodarske udare, če se voditelji omenjenih držav ne bodo odzvali na njegove zahteve. Ob tem je izpostavil ameriško premoč in dodal, da nobena druga država na svetu ni mogla doseči tega, kar je dosegla Amerika. Takšna retorika kaže na nadaljevanje politike pritiskov, ki jo je Trump napovedal že v času predvolilne kampanje, ko je v ospredje postavil zaščito ameriških meja in gospodarstva.

Črnogorska policija je v Bijelom Polju hitro razjasnila primer tatvine iz vozila, iz katerega je bilo odtujenih 2.850 evrov. Policisti so na podlagi prijave izsledili in odvzeli prostost 40-letnemu gruzijskemu državljanu z inicialkami T. P., ki je poskušal zapustiti državo. Osumljenec je izkoristil nepazljivost lastnika vozila in si prilastil denar, nato pa se je napotil proti mejnemu prehodu Dobrakovo, kjer so ga ustavili in aretirali pripadniki Regionalnega centra za varnost Sever. Preiskovalci so ugotovili, da je Gruzijec načrtoval beg iz Črne gore takoj po izvedbi kaznivega dejanja, vendar je bila odzivnost lokalne policijske postaje v Bijelom Polju ključna za njegovo prijetje. Dogodek se uvršča v niz premoženjskih kaznivih dejanj v tem regijskem središču, kjer so organi pregona v zadnjem obdobju okrepili nadzor nad nezakonitimi dejavnostmi, vključno s tatvinami in nedovoljeno trgovino. Osumljenec bo s kazensko ovadbo priveden pred pristojnega tožilca.

Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovilo poziv Združenim državam Amerike, naj nemudoma izpustijo venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Silio Flores ter da rešijo situacijo v Venezueli z dialogom.

Vrhovno sodišče Venezuele je odredilo, da podpredsednica Delcy Rodríguez prevzame funkcijo vršilke dolžnosti predsednice, ker je bil Nicolás Maduro sinoči prijet v New Yorku.

Vrhovno sodišče Venezuele je odredilo, da podpredsednica Delcy Rodríguez prevzame funkcijo vršilke dolžnosti predsednice po aretaciji Nicolása Madura v New Yorku. Donald Trump je napovedal imenovanje začasne uprave v Caracasu in vstop ameriških naftnih podjetij v Venezuelo. Marco Rubio naj bi se že pogovarjal z Delcy Rodríguez o tranziciji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v luči nadaljevanja vojne z Rusijo izjavil, da je Ukrajina pripravljena na izvedbo volitev, ter pozval mednarodne partnerje k pomoči pri njihovi organizaciji. Zelenski je poudaril, da se ne oklepa svojega položaja in da bi izvedba volitev lahko prispevala h končanju konflikta, če bi to pomenilo utrditev legitimnosti v času krize. Izjave prihajajo v obdobju, ko se ukrajinska stran kljub nenehnim spopadom trudi ohraniti demokratične procese in stabilnost državnosti. Istočasno se je stopnjevalo napetostno stanje v zračnem prostoru nad Rusijo, kjer je ruska zračna obramba po navedbah Moskve sestrelila več kot sto ukrajinskih dronov. Zaradi varnostnih tveganj je ruska agencija za letalstvo Rosavijacija uvedla začasne omejitve letov na več ruskih letališčih, vključno z moskovskim letališčem Vnukovo. Ukrajina s stopnjevanjem napadov na rusko infrastrukturo, predvsem na letališča in naftne objekte, spreminja strategijo, s katero želi oslabiti rusko vojaško logistiko in energetsko moč.

Novi članki poročajo, da je Nicolás Maduro po prihodu v newyorški pripor spregovoril angleško, kar je sprožilo odzive po vsem svetu. Maduro je bil izbran za naslednika Huga Cháveza in je Venezuelo vodil od njegove smrti leta 2013. Zdaj se v New Yorku sooča z obtožbami, povezane z mamili in orožjem. Med zaporniki omenjajo tudi El Čapa in Paf Didija.

Najvišji predstavniki Črne gore so 4. januarja obeležili dan ustanovitve Cetinja, zgodovinske prestolnice države. Predsednik države Jakov Milatović, premier Milojko Spajić in podpredsednik skupščine Nikola Camaj so v svojih nagovorih poudarili ključno vlogo mesta pri ohranjanju črnogorske državnosti, kulture in duhovne identitete. Milatović je izpostavil zgodovinski pomen tiskarne Crnojevićev in vlogo dinastije Petrović Njegoš, medtem ko je Spajić izpostavil nujnost pospešenega gospodarskega razvoja mesta. Premier Spajić je napovedal nove naložbe v turistično in gospodarsko infrastrukturo, vključno s projekti, kot je žičnica, ter vlaganja v znanost in šport. Poudaril je, da se mora država oddolžiti zgodovinski dediščini Cetinja z zagotavljanjem boljših pogojev za prihodnje rodove. Ob tem so se govorniki spomnili tudi tragičnih dogodkov iz preteklosti mesta in poudarili pomen protifašističnih vrednot, ki so Cetinju prinesle naziv mesta heroja.

Obrambni minister Združenih držav Amerike Pete Hegseth je na tiskovni konferenci poudaril vojaško moč države in poslal jasno opozorilo vsem svetovnim nasprotnikom. Njegove izjave so sledile odmevni vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile v Venezueli aretirale predsednika Nicolása Madura. Hegseth je izpostavil, da lahko Amerika svojo voljo uveljavi kjerkoli in kadarkoli, pri čemer je ameriške vojščake označil za elito naroda. Na istem dogodku je o izvedeni operaciji spregovoril tudi predsednik Donald Trump. Retorika obrambnega ministrstva nakazuje na novo obdobje agresivnejše zunanje politike ZDA, ki temelji na neposredni vojaški intervenciji in hitrem ukrepanju proti tujim voditeljem, ki jih Washington označi za grožnjo ali nasprotnike. Dogodek je sprožil burne odzive v mednarodni javnosti, saj aretacija sedečega predsednika druge države predstavlja precedens v sodobnih mednarodnih odnosih.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodriguez je v javnem nagovoru odločno zanikala trditve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je po domnevni aretaciji Nicolasa Madura prisegla kot nova predsednica države. Trump je pred tem na novinarski konferenci izjavil, da je Rodriguezova že prevzela funkcijo in da je ameriški državni sekretar Marco Rubio z njo že opravil pogovore o mirnem prehodu oblasti. Ameriški predsednik je še dodal, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo do končne tranzicije. Rodriguezova je te navedbe označila za neresnične in poudarila, da Nicolas Maduro ostaja edini zakoniti predsednik države. V svojem nastopu na državni televiziji je dejala, da so Združene države Amerike s svojimi dejanji pod izmišljenimi pretvezi napadle venezuelsko suverenost. Pozvala je k takojšnji izpustitvi Madura in njegove žene Cilie Flores ter poudarila, da je vlada pripravljena braniti državo in njene naravne vire. Kljub ostrim besedam je izrazila pripravljenost na sodelovanje z ameriško administracijo, vendar le v skladu z veljavno venezuelsko zakonodajo.