V Črni gori je 1. januarja stopila v veljavo nova uredba, ki uvaja posebno takso na izvoz električne energije, proizvedene v termoelektrarnah na ugalj. Ministrstvo za energetiko je poudarilo, da poskusi za odlog ali oprostitev te obveznosti niso bili uspešni, zato se država zdaj osredotoča na uskladitev nacionalnega sistema trgovanja z emisijami (ETS) z evropskimi standardi. Minister Ćulafić je pojasnil, da bo uvedba takse predstavljala precejšen finančni in operativni izziv za nacionalno energetsko družbo Elektroprivreda Crne Gore (EPCG). Kljub začetnim gospodarskim pritiskom črnogorska vlada načrtuje, da bodo sredstva, zbrana preko Eko sklada, strogo namenska. Celoten izplen iz naslova taks bo namreč preusmerjen v razvoj novih zelenih projektov in prestrukturiranje energetskega sektorja. S tem ukrepom želi država zmanjšati svojo odvisnost od fosilnih goriv in se pripraviti na evropski mehanizem CBAM (mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah), ki bo v prihodnje ključno vplival na konkurenčnost balkanskega energetskega trga.

Policisti na mejnem prehodu Metaljka so med podrobnim pregledom vozila, ki ga je upravljal državljan Srbije, odkrili nepravilnosti pri identifikacijskih oznakah avtomobila. Ugotovili so, da se številka šasije, vpisana v prometno dovoljenje, ne ujema z dejansko številko šasije na samem vozilu. O dogodku so nemudoma obvestili dežurnega tožilca v Osnovnem državnem tožilstvu v Pljevlji, ki je odredil izvedbo dodatnih preverjanj in strokovno analizo vozila. Zaradi suma kaznivega dejanja ponarejanja listin ali prikrivanja izvora vozila so avtomobil začasno zasegli. Vozilo so predali policistom Oddelka varnosti Pljevlja, ki bodo nadaljevali postopek in izvedli potrebne kriminalistično-tehnične preiskave. Šele po zaključku vseh preverjanj bo tožilec podal končno pravno kvalifikacijo dejanja, medtem ko preiskava o izvoru vozila še poteka.

Pripadniki goriškega deželnega poveljstva finančne straže (Guardia di Finanza) so v bližini meje s Slovenijo izvedli obsežno operacijo proti trgovini z drogami, v kateri so zasegli več kot 110 kilogramov čistega kokaina. Prepovedano snov so odkrili v tovornjaku s hrvaškimi registrskimi oznakami, ki je po prečkanju avtocestne cestninske postaje Moščenice (Lisert) vozil v smeri proti slovenski meji. Kljub navodilom finančnih stražnikov se voznik sprva ni ustavil, vendar so ga policisti kmalu zatem prisilili k postanku. Pri pregledu kabine tovornega vozila, ki je uradno prevažalo gradbeni material v Hrvaško, so s pomočjo službenih psov našli tri potovalne torbe, v katerih je bilo 101 zavoj kokaina. Zaradi suma neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami so aretirali voznika, državljana Srbije, ki so ga prepeljali v goriški zapor. Po ocenah preiskovalcev bi zasežena droga na črnem trgu dosegla vrednost približno 20 milijonov evrov. Operacija poudarja pomen stalnega nadzora na ključnih prometnih oseh v bližini državnih mej, kjer kriminalne združbe pogosto poskušajo pretovoriti prepovedane substance v sosednje države EU.

Donald Trump je izjavil, da se bo konec januarja ponovno srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, da bi razpravljali o ukrajinskem mirovnem načrtu. Prav tako je kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina, rekoč, da "ubija preveč ljudi".

Aleksandar Vučić je prispel v Mostar, kjer ga je sprejela Željka Cvijanović, srbska članica Predsedstva BiH. V Trebinju je Vučić izjavil, da je Srbija zavezana dialogu in miru, a bo pripravljena braniti se pred potencialnimi agresorji. Pred obiskom Trebinja je Vučić obiskal tudi Manastir Svetog Vasilija Tvrdoškog i Ostroškog v Mrkonjićih.

Maroko se je z zmago 1:0 nad Tanzanijo, z golom Brahima Diaza, uvrstil v četrtfinale afriškega pokala narodov. Ayoub El Kaabi je tekmo začel v prvi postavi maroške reprezentance. Real Madrid je v novi sezoni zanesljivo premagal Betis s 5:1.

Črnogorsko ministrstvo za javna dela je objavilo javni razpis za izvedbo gradbenih del in opremanje nove onkološke dnevne bolnice v Bijelem Polju. Projekt bo bolnikom s severa države, ki ne potrebujejo bolnišnične oskrbe, omogočil prejemanje terapij in zdravstvene nege pod stalnim nadzorom medicinskega osebja čez dan, nato pa se bodo lahko vrnili na svoje domove. S tem bodo državljani Bijelega Polja in okoliških občin pridobili dostopnejše zdravstvene storitve, kar bo zmanjšalo potrebo po dolgotrajnih potovanjih v Podgorico. Po navedbah ministrstva je ta investicija del širše strategije ministrstev za javna dela in zdravje za posodobitev ter enakomeren razvoj zdravstvene infrastrukture po vsej Črni gori. Projekt je ključnega pomena predvsem za težko bolne paciente in njihove družine, saj jim bo prihranil naporne poti v glavno mesto. Pobuda se navezuje na predhodna vlaganja v zdravstveni sistem, vključno z nedavnimi načrti za obnovo pediatričnih oddelkov, kar kaže na sistemsko usmeritev države v izboljšanje pogojev zdravljenja zunaj osrednje regije.

Nogometni klub Partizan iz Beograda je nemškemu prvoligašu Stuttgartu poslal uradno ponudbo za odkup pogodbe mladega napadalca Jovana Miloševića v višini petih milijonov evrov. Srbski jesenski prvak si želi, da bi Milošević, ki je v prvem delu sezone kot posojen igralec na 23 tekmah dosegel 16 golov in prispeval pet asistenc, ostal v ekipi tudi v spomladanskem delu prvenstva. Po predlogu Partizana bi nogometaš najprej nadaljeval s posojo, po koncu sezone pa bi klub dokončno odkupil njegovo pogodbo. Kljub visoki ponudbi, ki bi za srbske razmere predstavljala rekorden znesek, so odzivi iz Nemčije zadržani. Vodstvo Stuttgarta naj bi ponujeni znesek ocenilo kot prenizek, hkrati pa od igralca zahteva podaljšanje trenutne pogodbe, ki se izteče poleti 2027, preden bi odobrili novo posojo. Milošević je sicer že izrazil močno željo, da bi kariero nadaljeval v Beogradu, vendar bo končna odločitev v rokah nemškega kluba, ki preučuje pogoje za dolgoročno stabilnost svojega kadra.

Črnogorsko ministrstvo za finance je objavilo podrobnosti o izvajanju novele zakona o dohodnini, ki s 1. januarjem 2026 uvaja obvezno obdavčitev dobitkov pri igrah na srečo. Nova pravila določajo progresivno davčno stopnjo, ki temelji na višini izplačanega dobička. Dobitki do 50 evrov so oproščeni plačila davka, za zneske med 50,01 in 1.500 evri se obračuna 10-odstotna stopnja, za vse dobitke, ki presegajo 1.500 evrov, pa je predviden 15-odstotni davek. Odgovornost za izračun in odtegljaj davka nosijo prireditelji iger na srečo, ki morajo sredstva nakazati v državni proračun najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. Davčna uprava je ob tem napovedala strog nadzor nad izvajanjem zakonodaje. Za pravne osebe, ki davka ne bi pravilno obračunale ali nakazale, so predvidene visoke denarne kazni v razponu od 2.000 do 20.000 evrov. Ukrep zajema loterijske igre, stave in t. i. globalne jackpote.

Poročevalec Evropskega parlamenta za Črno goro Marjan Šarec je v uradnem nagovoru voščil državljanom Črne gore ob prihajajočem božiču in novem letu 2026. V svoji poslanici je pravoslavnim vernikom zaželel miren božič, ki ga je označil za praznik novega upanja in začetkov. Šarec se je v nagovoru posebej dotaknil tistih prebivalcev, ki praznikov ne bodo mogli preživeti v krogu svojih bližnjih zaradi različnih življenjskih težav, ter jim zaželel moči za premagovanje ovir. Evropski poslanec je ob vstopu v novo leto izrazil močno podporo črnogorskim prizadevanjem za vstop v Evropsko unijo. Poudaril je upanje, da bo država odločno nadaljevala svojo evropsko pot, in vsem akterjem, ki sodelujejo v procesih evropske integracije, zaželel uspešno delo. Svoje sporočilo je sklenil z domoljubnim voščilom za večnost države Črne gore, pri čemer je izpostavil pomen stabilnosti in napredka v regiji Zahodnega Balkana.

Združenje občin Črne gore (ZOCG) je uvedlo enoten sistem za merjenje integritete in izboljšanje delovanja lokalnih samouprav, kar predstavlja ključni korak h koreniti posodobitvi in večji transparentnosti lokalne uprave. Strateško-operativni dokument, ki služi kot podlaga za to metodologijo, je bil pripravljen v okviru obveznosti iz nacionalne strategije za boj proti korupciji. Sistem uvaja enoten pristop k ocenjevanju izvajanja predpisov na področjih, kot so javna naročila, finance, urbanizem, kadrovski procesi in upravljanje s premoženjem. Nova metodologija obsega šest faz dela, ki vključujejo zbiranje dokumentacije, presojo tveganj, določanje kontrolnih mehanizmov ter stalno spremljanje izvajanja ukrepov. Z uvedbo tega mehanizma bodo črnogorske občine prvič dobile možnost primerjave rezultatov in procesov med seboj na podlagi merljivih kazalnikov. Po navedbah ZOCG bo model, temelječ na dokazih in transparentnih postopkih, znatno prispeval k večjemu zaupanju državljanov v institucije in omogočil dolgoročno načrtovanje razvojnih ukrepov na lokalni ravni.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da Srbija v primeru ameriškega zavzetja Grenlandije, avtonomnega ozemlja Danske, ne bi neposredno posegala v spore ali vojne. Poudaril je, da bi Srbija v takšnem primeru sicer zagovarjala spoštovanje mednarodnega javnega prava in ozemeljske celovitosti, vendar bi se vzdržala ostrih izjav. Vučić je ob tem izpostavil dvojna merila mednarodne skupnosti glede vprašanja suverenosti. Kritično se je odzval na retoriko tistih, ki se zdaj sklicujejo na Ustanovno listino Združenih narodov, medtem ko so v preteklosti po njegovih besedah ravnali drugače v primeru srbskih državnih interesov. Njegove izjave so usmerjene v poudarjanje srbske nevtralne drže in opozarjanje na nedoslednost velesil pri uporabi načel mednarodnega prava.

Župan Podgorice Saša Mujović je sporočil, da je glavno mesto Črne gore v letu 2025 doseglo rekordne rezultate na področju kapitalskih naložb. Za različne projekte so namenili 65 milijonov evrov, kar predstavlja najvišji znesek v zgodovini mesta. Dosežek je po besedah župana še toliko pomembnejši, ker je mesto v prvih dveh mesecih leta delovalo v režimu začasnega financiranja in brez sprejetih načrtov za javna naročila. Rekordni proračunski izid je bil tako dejansko dosežen v le osmih mesecih aktivnega izvajanja projektov. Mujović je izpostavil primerjavo s preteklimi obdobji in navedel, da je bilo doslej najuspešnejše leto 2022, ko so kapitalski odhodki znašali približno 55 milijonov evrov. Trenutni podatki kažejo na znatno povečanje učinkovitosti pri realizaciji mestne infrastrukture in drugih ključnih naložb. Kljub začetnim administrativnim izzivom in političnim oviram pri financiranju je mestni upravi uspelo preseči dosedanje mejnike, kar župan ocenjuje kot velik uspeh za razvoj črnogorske prestolnice.

Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) je objavil kritično analizo srbskega gospodarstva, v kateri državi napoveduje težke ekonomske čase. Po poročanju časnika so glavni razlogi za gospodarsko nazadovanje Srbije množično nezadovoljstvo državljanov, ameriške sankcije proti Naftni industriji Srbije (NIS) ter domnevni zlom zunanje politike predsednika Aleksandra Vučića. Analiza poudarja, da se je Vučićeva strategija vzdrževanja dobrih odnosov z vsemi svetovnimi velesilami izkazala za neuspešno v trenutnih geopolitičnih razmerah. Posebej izpostavljajo vpliv sankcij na energetski sektor, ki neposredno omejujejo delovanje NIS, kar v kombinaciji z notranjepolitičnimi pritiski in protesti državljanov ustvarja nestabilno okolje za tuje naložbe in dolgoročno gospodarsko rast države.

Jemenska uradna vojska, ki jo podpira Savdska Arabija, je ponovno prevzela nadzor nad mestom Mukala, glavnim mestom province Hadramut. Posnetki tiskovne agencije AP prikazujejo lokalno prebivalstvo, ki pozdravlja pripadnike Nacionalnih obrambnih sil, ki predstavljajo mednarodno priznano vojsko Jemna. Operacija predstavlja pomemben povratek vladnih sil v regijo, ki je bila pod pritiskom separatističnih skupin. Prejšnji mesec so regiji Mahra in Hadramut, vključno z Mukalo, zavzeli uporniki Južnega prelaznega sveta. Ponovno zavzetje mesta s strani vladnih sil nakazuje na zaostritev notranjih bojev med frakcijami, ki so se v preteklosti skupaj borile proti uporniškim Hutijem, vendar ostajajo globoko razdeljene glede prihodnosti južnega Jemna. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj se humanitarna kriza ob nenehnih spopadih še naprej poglablja.

Črnogorska policija je na magistralni cesti med Šavnikom in Žabljakom pridržala 37-letnega voznika iz Podgorice, ki je vozil pod vplivom prepovedanih drog. Med poostrenim nadzorom prometa so policisti ustavili vozilo s podgoriškimi registrskimi oznakami in pri vozniku M. M. s testiranjem potrdili prisotnost kokaina v organizmu. Kršitelja so nemudoma pridržali in ga privedli pred sodnika za prekrške. Sodnik je moškemu po hitrem postopku izrekel kazen zapora v trajanju 20 dni ter štirimesečno prepoved vožnje vozil B-kategorije. Policija je ob tem razkrila, da gre za večkratnega povratnika, ki je v preteklosti že izvrševal kazniva dejanja ter prekrške na področju javnega reda in miru ter varnosti v cestnem prometu. Poleg zaporne kazni so policisti na mejnem prehodu Metaljka kršitelju zasegli tudi vozilo. Dogodek sledi trendu strožjega kaznovanja prometnih prekrškov v državi, kjer so organi pregona v zadnjem obdobju okrepili nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov.

Venezuelski minister za obrambo Vladimir Padrino Lopez je v televizijskem nagovoru sporočil, da je bil v nedavni ameriški vojaški operaciji v Caracasu ubit večji del varnostne ekipe Nicolasa Madura in njegove soproge Cilie Flores. Po navedbah ministra so ameriške sile med racijo, ki se je odvila v soboto, izvedle domnevno ugrabitev Madura in njegove soproge, pri čemer so v spopadih padli številni pripadniki bolivarskih oboroženih sil, ki so bili zadolženi za varovanje predsednika. Bolivarske nacionalne oborožene sile so v uradni izjavi ostro obsodile dejanje in ga označile za strahopetno ugrabitev ustavnega predsednika republike. Incident predstavlja vrhunec vojaških napetosti med Caracasom in Washingtonom, saj so ameriške posebne enote po trditvah venezuelske strani vdrle neposredno v prestolnico in zajele najvišje predstavnike države. Padrino Lopez je poudaril, da vojska takšnih posegov v suverenost države ne bo dopustila, čeprav je bila obrambna linija predsednika v operaciji močno zdesetkana. Informacije o usodi samega Madura po zajetju ostajajo skope, vendar venezuelska stran dogodek interpretira kot neposreden napad na državno ureditev.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v pogovoru za televizijsko mrežo NBC izjavil, da Združene države Amerike v Venezueli nimajo svojih vojaških enot. Pojasnil je, da so bile ameriške sile na venezuelskem ozemlju prisotne le kratek čas, približno dve uri, ko so izvedle operacijo pridržanja predsednika Nicolása Madura. Rubio je poudaril, da Washington ne bo dopustil vzpostavitve "narko-režima" na pragu Združenih držav Amerike in da so dejanja motivirana z nacionalnimi interesi države. Po besedah državnega sekretarja so ZDA pripravljene na dolgoročne in kratkoročne spremembe v Venezueli, ki bodo v skladu z ameriškimi interesi. Rubio je ob tem zavrnil namigovanja, da bi bila motivacija za poseg venezuelska nafta, saj je zatrdil, da Združene države njihove nafte ne potrebujejo. Kljub temu je poudaril, da ne bodo dovolili, da bi nadzor nad venezuelsko naftno industrijo prevzeli nasprotniki Združenih držav Amerike. Operacija, ki se je zgodila v začetku januarja, predstavlja drastičen zasuk v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike pod upravo Donalda Trumpa.

Donald Trump je zagrozil podpredsednici Venezuele, Delsi Rodrigez, ki jo je vojska priznala za začasno predsednico, da bo plačala višjo ceno od Madura, če ne bo ravnala pravilno.

Črnogorska policija je v manj kot 24 urah po streljanju v naselju Markovići pri Budvi, v katerem je bil 30. decembra 2025 ubit 52-letni S. M., identificirala in aretirala osumljenca Nikola Boljevića. Boljević je pred preiskovalnim sodnikom priznal nezakonito posedovanje pištolja in kokaina, vendar je odločno zanikal krivdo za umor. Istočasno so se v občini Zeta močno zaostrili politični in pravni odnosi po incidentu, v katerem naj bi direktor podjetja Vodovod Podgorica, Aleksandar Nišavić, domnevno prebil ograjo, ob tem pa naj bi komunalni policist uporabil poprov sprej. Rukovodstvo občine Zeta je zaradi dogodka napovedalo kazenske ovadbe proti ministru za notranje zadeve Danilu Šaranoviću, podpredsedniku vlade Aleksi Bečiću in direktorju policije Lazarju Šćepanoviću, medtem ko Nišavić trdi, da so mu čelniki občine Zeta neposredno grozili s prepovedjo vstopa na njihovo ozemlje. Napetosti v regiji dodatno stopnjujejo tudi pravni postopki v primeru družine Krstović, ki od države zahteva višjo odškodnino zaradi neupravičenega pripora leta 2021 v povezavi z zasegom 1,2 tone kokaina, za kar sta bila pravnomočno oproščena. Razmere v Črni gori ostajajo nestabilne zaradi nenehnega spora med lokalnimi oblastmi in državnimi varnostnimi strukturami, kar se odraža v medsebojnih obtožbah o zlorabi pooblastil in policijski represiji.