Marco Rubio zanikal stalno prisotnost ameriških sil v Venezueli

Ameriški zunanji minister Marco Rubio je v nedeljo pojasnil stališče Združenih držav Amerike glede prihodnosti Venezuele, pri čemer je poudaril, da Washington nima namena prevzeti neposrednega upravljanja države po morebitnem odhodu Nicolása Madura. Rubiove izjave pomenijo določen odmik od prejšnjih ostrejših napovedi predsednika Donalda Trumpa o neposrednem nadzoru nad to južnoameriško državo. Namesto neposredne uprave bodo ZDA pritisk na venezuelsko oblast izvajale prek stroge naftne karantene oziroma blokade, ki naj bi onemogočila finančne vire sedanjemu režimu. Kljub temu je zunanji minister nakazal pripravljenost na sodelovanje s trenutnimi voditelji Venezuele, v kolikor bi se ti odločili za sodelovanje in sprejeli, po mnenju Washingtona, pravilne odločitve za prehod države v novo politično obdobje. Glavni cilj ameriške politike ostaja sprememba režima, vendar Rubio poudarja, da bodo ZDA delovale kot zunanji dejavnik pritiska in ne kot okupacijska sila, ki bi vsakodnevno vodila državne institucije.

Združene države Amerike so skozi zgodovino večkrat neposredno in posredno posegle v notranjo politiko latinskoameriških držav, kar močno vpliva na trenutne zaostrene odnose z Venezuelo. Venezuelska predsednika Hugo Chávez in Nicolás Maduro sta Washington v preteklosti večkrat obtožila podpore poskusom državnih udarov, trenutna administracija pod vodstvom Donalda Trumpa pa stopnjuje pritisk z zasegi tankerjev in uvedbo strogih gospodarskih sankcij. Zgodovinski pregled ameriških intervencij razkriva vzorec podpore avtoritarnim režimom in rušenja levičarskih vlad, kar je v regiji pustilo globoke politične in gospodarske posledice. V zadnjem obdobju so se napetosti dodatno zaostrile zaradi ameriške vojaške prisotnosti v Karibskem morju in zasegov plovil, ki prevažajo venezuelsko nafto. Maduro te poteze označuje za imperialistično agresijo in piratstvo, hkrati pa opozarja na nevarnost izbruha širšega regionalnega konflikta, ki bi Južno Ameriko lahko spremenil v novo krizno žarišče, podobno Gazi. Regionalne sile, vključno z Brazilijo, z zaskrbljenostjo spremljajo vojaško eskalacijo in pozivajo k deeskalaciji razmer.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izjavil, da Caracas ne želi miru, ki bi pomenil "suženjstvo" Združenim državam Amerike. Hkrati pa se pojavljajo špekulacije o morebitnem Madurovem begu iz Venezuele, kar bi lahko povzročilo varnostne izzive za ZDA, podobne situaciji v Iraku po letu 2003.