Venezuelska vlada je obsodila ameriško vojaško agresijo in jo označila za poskus prevzema nafte in mineralov. Predsednik Maduro je razglasil izredno stanje. Viri blizu opozicije poročajo, da naj bi šlo za dogovorjen odhod, ne za klasično vojaško akcijo. V Caracasu so se slišale eksplozije, deli mesta so ostali brez elektrike. Trump je izjavil, da so Madura zajeli in ga odpeljali iz države, kjer mu bodo sodili za narko-terorizem.

Češka opozicijska tabora sta zahtevala odstavitev predsednika spodnjega doma češkega parlamenta in vodjo radikalnih nacionalistov Tomia Okamure, potem ko je ta v novoletnem nagovoru ostro napadel vodstvo Evropske unije in Ukrajine. Okamura je predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen označila za "ponorelo aktivistko", Evropsko unijo pa obtožil, da drvi v tretjo svetovno vojno. V svojem govoru se je osredotočil tudi na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki ga je obtožil vodenja hunte, ki naj bi češkim upokojencem kradla sredstva za osebno razkošje. Kritiki opozarjajo, da so Okamurove trditve o financiranju oborožitve Ukrajine neresnične, saj Češka trenutno ne namenja več neposrednih proračunskih sredstev za orožje, temveč je s posodabljanjem lastne obrambe prek zavezniških kompenzacij celo ustvarila dobiček. Opozicija od premierja Andreja Babiša zahteva, da se od teh izjav jasno ogradi, saj Okamura s svojimi stališči neposredno škoduje zunanjepolitičnemu ugledu države in odnosom znotraj zveze NATO in EU. Poleg tega so njegove obtožbe o korupciji v Ukrajini v češki javnosti naletele na mešane odzive, zlasti v luči preteklih korupcijskih afer v Kijevu.

FBI je preprečil teroristični napad v Severni Karolini, ki ga je za novoletno noč načrtoval osemnajstletnik. Napadalec naj bi v trgovini z noži in kladivi napadal ljudi, navdih pa naj bi dobil od Islamske države (ISIS). Med tarčami so bili tudi Židje, kristjani in LGBTQ+ osebe. Mladič je svoje načrte zaupal tajnemu agentu, ki ga je nato aretiral.

Srbski nogometni klub OFK Beograd je uradno imenoval Jovana Damjanovića za novega glavnega trenerja moštva. Enainštiridesetletni strokovnjak je na tem položaju nasledil Sima Krunića, ki se je preselil na funkcijo predsednika kluba. Damjanović, ki je v svoji igralski karieri že nosil dres beograjskih "romantičarjev", v klub prihaja z ambicioznim načrtom za modernizacijo igre in uvrstitev v evropska tekmovanja. Damjanović velja za enega perspektivnejših srbskih trenerjev nove generacije, ki prisega na ofenziven nogomet. V preteklosti je deloval v strokovnem štabu Voždovca, vodil mlajše reprezentančne selekcije Srbije, nazadnje pa je v začetku prejšnje sezone vodil ekipo TSC iz Bačke Topole. Vodstvo kluba verjame, da bo njegovo poznavanje klubske identitete in vrednot ključno pri doseganju zastavljenih ciljev v srbski superligi. Imenovanje sovpada z obdobjem številnih trenerskih menjav v regiji, ki so bile zabeležene v preteklih mesecih.

Črnogorska ministrica za kulturo in medije Tamara Vujović je v intervjuju za Televizijo Vijesti zavrnila očitke na račun pisatelja Bećirja Vukovića, dobitnika prestižne Trinaestojulske nagrade. Kljub številnim kontroverzam in očitkom, da Vuković ne priznava črnogorske narodne identitete in države, je ministrica izpostavila, da gre za plodnega avtorja z bogatim opusom v Nacionalni knjižnici Črne gore. Vujovićeva je poudarila, da Vukovićevo sprejetje najvišjega državnega priznanja samo po sebi demantira trditve o njegovem nepriznavanju Črne gore, saj v nasprotnem primeru nagrade ne bi sprejel. Poleg kulturnih vprašanj se je ministrica dotaknila tudi področja pravosodja, kjer je v primeru Borisa Raonića izpostavila nujnost spoštovanja sodnih odločitev. Njen nastop prihaja v času povečanih političnih napetosti in polarizacije v državi, kjer so vprašanja nacionalne identitete in odnosa do državnih simbolov pogosto predmet ostrih razprav med različnimi političnimi tabori. Ministrica je s tem zavzela pragmatično stališče, ki v ospredje postavlja umetniške dosežke in formalno spoštovanje institucij nad ideološkimi spori.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je predlagal Mihajla Fedorova, trenutnega ministra za digitalno transformacijo in prvega namestnika premierja, za novega ministra za obrambo. Na tem položaju naj bi zamenjal Denisa Šmihala. Zelenski je to odločitev objavil v petek.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (HUR) je sporočila, da je inscenirala smrt Denisa Kapustina, poveljnika proukrajinskega Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), da bi ga rešila pred ruskim atentatom. Ruske tajne službe so naročile njegovo "ubojstvo", vendar so nasedle prevari, denar pa je končal v Kijevu. Objavljen je bil posnetek, ki naj bi osramotil ruske tajne službe. Medtem se ruska družba razpada, Kremelj pa prikazuje enotnost in neizbežno zmago v vojni v Ukrajini, ki se bliža peti obletnici.

Ministrstvo za prosveto je sporočilo, da aktivni študenti Univerze Megatrend ne morejo nadaljevati študija na tej univerzi, njenih fakultetah in študijskih programih, potem ko so bile Univerzi Megatrend in njenim fakultetam odvzete dovoljenja za delo.

Madžarski analitiki so izrazili mnenje, da imenovanje Kirila Budanova, vodje ukrajinske vojaške obveščevalne službe, na položaj vodje kabineta Volodimirja Zelenskega, uničuje možnosti za dosego mirovnega sporazuma z Rusijo. Dmitrij Medvedjev je imenovanje Budanova, ki ga je označil za terorista, komentiral z besedami, da je "klovn, ki je izgubil legitimnost, izbral novega šefa svojega kabineta".

V ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na obmorsko letovišče Horli v Hersonski oblasti je bil ranjen državljan Srbije. Po besedah proruskega guvernerja regije Vladimirja Salda je srbski državljan v času napada, ki se je zgodil v novoletni noči, praznoval v eni izmed lokalnih kavarn. Ranjenec je utrpel lažje poškodbe zaradi drobcev granat in je bil oskrbljen v bolnišnici v Skadovsku. Napad je bil usmerjen na kavarno in hotel na obali Črnega morja, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Ruski preiskovalni komite je ob tem sporočil, da je napad zahteval 27 smrtnih žrtev, med njimi sta bila dva mladoletnika, več kot 30 ljudi pa je bilo ranjenih. Istočasno ukrajinske obveščevalne službe opozarjajo na možnost obsežnih ruskih provokacij, ki naj bi se zgodile pred pravoslavnim božičem ali med njim. Po navedbah Kijeva želi Moskva z domnevnimi napadi pod tuje krinko ustvariti pretvezo za prekinitev mirovnih pogajanj. Ukrajinska civilna protiobveščevalna služba (SZRU) izpostavlja, da bi ruske tajne službe lahko uporabile silovita sredstva, ki bi povzročila velike človeške izgube, z namenom destabilizacije pogajalskih procesov. Napetosti se stopnjujejo tudi zaradi predhodnih ruskih obtožb o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina, kar Kijev kategorično zanika.

Nikola Janović, vidni predstavnik črnogorske politike, je v pogovoru za tiskovno agencijo MINA izpostavil, da del strank vladajoče koalicije z radikalizacijo svojih stališč poskuša mobilizirati članstvo. Po njegovih besedah gre za premišljene poteze, ki bi lahko ogrozile stabilnost, vendar kljub temu ostaja optimist glede evropske prihodnosti države. Janović verjame, da lahko Črna gora izkoristi trenutno ugodno politično klimo znotraj Evropske unije in v prihodnjih nekaj letih postane polnopravna članica, če bodo politični akterji pokazali zadostno mero odgovornosti. Janović je poudaril, da je za uspeh na poti v EU nujno skupno reševanje odprtih vprašanj in dosledno izpolnjevanje sprejetih obveznosti. Poleg kritik na račun dela oblasti je Janović nakazal tudi možnost ustanovitve nove politične stranke. Njegova odločitev, da ostane aktiven v političnem prostoru, po njegovih besedah neizbežno odpira pot k oblikovanju nove politične platforme, ki bi lahko odgovorila na trenutne izzive v državi. Janovićeva opozorila prihajajo v času, ko se Črna gora spopada z notranjimi razkolom glede strateških usmeritev.

Letalstvo koalicije pod vodstvom Saudove Arabije je bombardiralo oporišča in položaje separatistov Južnega prehodnega sveta (STC) v jemenski pokrajini Hadramut. Napad se je zgodil po stopnjevanju napetosti med Saudovo Arabijo in Združenimi arabskimi emirati (ZAE), ki podpirajo omenjeno separatistično gibanje. Po poročanju lokalnih virov in navedbah jemenskega ministrstva za informiranje so bili napadi odgovor na zasede, ki so jih sile STC postavile vladnim enotam med primopredajo vojaških položajev. Spor med nekdanjima zaveznicama se je poglobil, ko so sile STC prejšnji mesec prodrle v strateško pomembni pokrajini Hadramut in Mahra ter od tam izrinile enote Nacionalne obrambe, ki uživajo podporo Rijada. Saudski veleposlanik v Jemnu je poleg tega obtožil vodstvo STC, da je preprečilo pristanek letala s saudskimi posredniki v mestu Aden. Trenutno še ni uradnih podatkov o morebitnih žrtvah napadov, vendar operacija pomeni resno zaostritev znotraj koalicije, ki se bori v jemenski državljanski vojni.

Ukrajinska zunanja obveščevalna služba je opozorila, da Ruska federacija pripravlja obsežno oboroženo provokacijo s številnimi žrtvami, ki naj bi se zgodila 7. januarja ali v dneh neposredno pred pravoslavnim božičem. Po navedbah Kijeva je glavni namen načrtovanega napada sabotaža mirovnih pogajanj, pri katerih kot posrednik sodeluje ameriški predsednik Donald Trump. Ukrajinski obveščevalci trdijo, da Kreml načrtuje prehod z informacijskih manipulacij na dejanske vojaške napade na objekte z močnim simbolnim pomenom, kot so verska svetišča v Rusiji ali na zasedenih območjih Ukrajine. Operacija naj bi vključevala uporabo zahodnih dronov, ki so bili zajeti na fronti, da bi odgovornost za napad lažno pripisali Ukrajini in s tem diskreditirali njeno vodstvo pred mednarodno javnostjo. To opozorilo sledi predhodnim obtožbam Kijeva o insceniranem ruskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, kar naj bi Moskva že uporabila za zaostritev svojih pogajalskih izhodišč. Ukrajinska stran poudarja, da takšne operacije pod »tujo zastavo« odražajo uveljavljen modus operandi ruskih specialnih služb.

Volodimir Zelenski je predlagal Mihaila Fedorova za novega ministra za obrambo Ukrajine. Medtem je ruski napad na Harkov z raketami poškodoval stanovanjsko zgradbo. Češka opozicija zahteva smenitev šefa parlamenta zaradi žalitev na račun EU in Ukrajine v novoletnem nagovoru.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v Istanbulu napovedal, da se bo v ponedeljek popoldne po telefonu pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Glavni temi pogovora bosta mirovna prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini in razmere na območju Gaze. Erdogan je ob tem poudaril, da vzdržuje redne stike tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim voditeljem Volodimirjem Zelenskim, s čimer Turčija utrjuje svojo vlogo posrednice v mednarodnih konfliktih. Poleg diplomatskih prizadevanj je bil turški predsednik kritičen do izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki ga je v svojem nagovoru označil za "faraona" in mu zagrozil s posledicami za dejanja v Gazi. Erdoganove izjave prihajajo v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu in intenzivnih diplomatskih dejavnosti, s katerimi želi Turčija vplivati na prihodnjo ameriško zunanjo politiko pod vodstvom Trumpove administracije. Srečanja in pogovori z najvišjimi svetovnimi voditelji so del širše turške strategije za dosego premirja v obeh regijah.

Ruski portal Vzgljad je poročal, da se je Črna gora znašla na uradnem seznamu držav, ki jih Ruska federacija obravnava kot sovražne. Čeprav seznam ne vključuje strogega numeričnega rangiranja po stopnji ogroženosti, ruski analitiki Črno goro uvrščajo med države, ki izvajajo protirusko politiko, vendar ne v najožji krog ključnih nasprotnic, kot so Združeno kraljestvo, Nemčija in Združene države Amerike. Uvrstitev na seznam je neposredna posledica odločitve Podgorice, da svojo zunanjo politiko popolnoma uskladi z Evropsko unijo. Črna gora je po začetku ruske invazije na Ukrajino stopnjevala restriktivne ukrepe proti Moskvi, kar vključuje zamrznitev premoženja ruskih državljanov in subjektov ter prepoved delovanja določenih medijev. Ruska stran te poteze interpretira kot neprijazna dejanja, ki zahtevajo povračilne diplomatske in gospodarske ukrepe. Odnosi med državama so se v zadnjem obdobju dodatno zaostrili zaradi obtožb o vmešavanju v notranje zadeve. Črnogorsko zunanje ministrstvo je v preteklosti že večkrat opozorilo na nesprejemljive pritiske Kremlja, medtem ko Rusija prek svojih medijskih kanalov kritizira evroatlantsko usmeritev celotne balkanske regije, vključno s pritiski na sosednjo Srbijo.

Demokratska narodna partija (DNP) je ostro kritizirala vršilca dolžnosti direktorja policije Lazarja Šćepanovića po nedavnem umoru v Budvi. Stranka trdi, da je bila varnost v mestu ogrožena, ker je Šćepanović večino policijskih sil napotil v Botun zaradi obračuna s civilisti, medtem ko so v Budvi ostali le komunalni policisti. Po navedbah DNP se je v noči med 29. in 30. decembrom zgodil umor ravno v času, ko so policijske enote izvajale aretacije v Zeti, med katerimi so bili tudi otroci, starejši in lokalni funkcionarji. Poleg očitkov o napačni razporeditvi sil je DNP izpostavila tudi vprašanje vloge turskega državljana Deniza Albarjaka iz skupine Kuzu. Stranka sprašuje po njegovih pooblastilih, saj naj bi 30. decembra izdajal ukaze črnogorski policiji pri aretacijah državljanov. Kritika leti tudi na legitimnost Šćepanovićevega mandata, ki se je po mnenju stranke začel z valom nasilja in neustreznim odzivom na kriminalne dejavnosti na črnogorskih ulicah.

V požaru, ki je med novoletnim praznovanjem izbruhnil v baru v znanem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, so bili poškodovani štirje državljani Srbije. Po poročanju švicarske policije se je nesreča zgodila v silvestrski noči, ko se je v priljubljenem lokalu v kantonu Valais zbralo večje število gostov. Švicarske oblasti so sporočile, da so poškodovance oskrbeli na kraju dogodka in v lokalni bolnišnici. Preiskava vzroka požara še poteka, policija pa za zdaj ni razkrila podrobnosti o identiteti ali resnosti poškodb vpletenih oseb. Dogodek je povzročil precejšnjo materialno škodo in začasno evakuacijo okolice bara. Švicarske reševalne službe so se na incident odzvale hitro, kar je preprečilo širjenje ognja na sosednje objekte v tem prestižnem turističnem kraju.

Policisti na mejnem prehodu Ranče v Črni gori so med redno kontrolo vozila BMW beograjskih registrskih oznak pridržali 43-letnega državljana Srbije. Pri pregledu osebe in vozila so organi pregona odkrili več zavitkov bele praškaste snovi. Laboratorijska analiza je kasneje potrdila, da gre za kokain v skupni teži več kot 22 gramov, ki je bil očitno namenjen nadaljnji prodaji. Po navodilih državnega tožilca so osumljenca testirali na prisotnost prepovedanih substanc, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je vozilo upravljal pod vplivom kokaina. Poleg prepovedanih drog so policisti osumljencu, ki sta ga v vozilu spremljali dve sopotnici, zasegli tudi mobilni telefon, potni list in vozniško dovoljenje. Višje državno tožilstvo v Bijelem Polju je zoper srbskega državljana odredilo pridržanje zaradi suma neupravičene proizvodnje, hrambe in prometa s prepovedanimi drogami.

Črnogorska mejna policija je na mejnem prehodu Zupci–Sitnica, ki povezuje Črno goro in Bosno in Hercegovino, aretirala 63-letnega ruskega državljana S. B. Osumljenec je ob mejni kontroli policistu izročil potne liste šestih sopotnikov in svoj potni list, v katerem je bil gotovinski znesek, namenjen podkupovanju uradne osebe. Po navedbah uprave policije so proti ruskemu državljanu že podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja davanja podkupnine. Preiskava je razkrila, da je osumljenec z vozilom znamke Ford poljskih registrskih oznak opravljal nezakonit prevoz potnikov v mednarodnem cestnem prometu. O ugotovitvah so obvestili pristojnega prometnega inšpektorja, ki bo uvedel nadaljnje postopke. Policisti so osumljenca po nalogu tožilca pridržali in ga v zakonsko določenem roku privedli na zaslišanje k pristojnemu tožilstvu v Herceg Novem. Incident potrjuje prizadevanja črnogorskih organov pri zatiranju korupcije na mejnih prehodih.