Policisti na mejnem prehodu Ranče v Črni gori so med redno kontrolo vozila BMW beograjskih registrskih oznak pridržali 43-letnega državljana Srbije. Pri pregledu osebe in vozila so organi pregona odkrili več zavitkov bele praškaste snovi. Laboratorijska analiza je kasneje potrdila, da gre za kokain v skupni teži več kot 22 gramov, ki je bil očitno namenjen nadaljnji prodaji. Po navodilih državnega tožilca so osumljenca testirali na prisotnost prepovedanih substanc, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je vozilo upravljal pod vplivom kokaina. Poleg prepovedanih drog so policisti osumljencu, ki sta ga v vozilu spremljali dve sopotnici, zasegli tudi mobilni telefon, potni list in vozniško dovoljenje. Višje državno tožilstvo v Bijelem Polju je zoper srbskega državljana odredilo pridržanje zaradi suma neupravičene proizvodnje, hrambe in prometa s prepovedanimi drogami.

Črnogorska mejna policija je na mejnem prehodu Zupci–Sitnica, ki povezuje Črno goro in Bosno in Hercegovino, aretirala 63-letnega ruskega državljana S. B. Osumljenec je ob mejni kontroli policistu izročil potne liste šestih sopotnikov in svoj potni list, v katerem je bil gotovinski znesek, namenjen podkupovanju uradne osebe. Po navedbah uprave policije so proti ruskemu državljanu že podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja davanja podkupnine. Preiskava je razkrila, da je osumljenec z vozilom znamke Ford poljskih registrskih oznak opravljal nezakonit prevoz potnikov v mednarodnem cestnem prometu. O ugotovitvah so obvestili pristojnega prometnega inšpektorja, ki bo uvedel nadaljnje postopke. Policisti so osumljenca po nalogu tožilca pridržali in ga v zakonsko določenem roku privedli na zaslišanje k pristojnemu tožilstvu v Herceg Novem. Incident potrjuje prizadevanja črnogorskih organov pri zatiranju korupcije na mejnih prehodih.

Podjetje Transnafta ad Pančevo je objavilo razpis za gradnjo naftovoda med Srbijo in Madžarsko. Ponudbe se lahko pošljejo do 5. februarja. Naftovod bo na srbskem ozemlju dolg nekaj več kot 100 kilometrov, trasa pa bo potekala od Horgoša do Terminala Novi Sad.

Ministrstvo za finance Združenih držav Amerike je uvedlo sankcije proti štirim podjetjem in pripadajočim naftnim tankerjem, ki delujejo v venezuelskem naftnem sektorju. Po navedbah ameriških oblasti so omenjena podjetja sodelovala pri trgovanju z nafto z namenom izogibanja obstoječim kazenskim ukrepom, ki so bili uvedeni proti vladi venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Sankcije so usmerjene predvsem na trgovce, ki omogočajo nadaljnje financiranje Madurovega režima kljub mednarodnim omejitvam. Ameriška administracija s temi ukrepi stopnjuje pritisk na Caracas, saj trdi, da ti subjekti neposredno podpirajo strukture, ki spodkopavajo demokratične procese v državi. Poteza vključuje zamrznitev premoženja teh podjetij pod ameriško jurisdikcijo in prepoved poslovanja z njimi za ameriške državljane ter podjetja. Gre za nadaljevanje dolgotrajne strategije Washingtona, ki želi z omejevanjem glavnega vira prihodkov — nafte — prisiliti venezuelske oblasti k političnim reformam.

Črnogorska uprava policije in tamkajšnja avtomoto zveza (AMSCG) sta zaradi poslabšanja vremenskih razmer izdali opozorilo za vse voznike. Obilno sneženje, megla in poledica so povzročili otežene razmere na številnih cestnih odsekih po državi, zlasti na severu in v višjih predelih. Pristojne službe opozarjajo na zmanjšano vidljivost ter povečano nevarnost zastojev, odronov in prometnih nesreč. Podjetje Monteput je že začelo s čiščenjem snega na magistralni cesti med Podgorico in predorom Sozina, vendar ostajajo kolovozi mokri in spolzki. Policija je voznike ponovno opomnila na obvezno uporabo zimske opreme. Do 1. aprila 2026 so zimske pnevmatike z minimalno globino profila 4 milimetre obvezne na vseh cestah, kjer je to označeno s prometno signalizacijo, ne glede na trenutne razmere. Na ostalih odsekih je zimska oprema nujna v primeru sneženja, ledu ali poledice. Zaradi rekonstrukcijskih del na določenih regionalnih poteh, kot sta Bar-Kamenički most in Čevo-Riđani, ostajajo v veljavi občasne popolne zapore prometa, ki pa so bile med prazniki začasno prekinjene. Voznikom svetujejo, naj hitrost prilagodijo stanju na vozišču in dosledno upoštevajo cestnoprometne predpise.

Moskva je ameriškemu vojaškemu atašeju uradno predala predmet, za katerega trdi, da je del ukrajinskega brezpilotnega letalnika, uporabljenega v napadu na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah ruskih vojaških poveljnikov naj bi naprava vsebovala podatke, ki nedvoumno dokazujejo ukrajinsko odgovornost za incident v Novgorodski oblasti. Ruska stran dogodek označuje za teroristično dejanje in poskus atentata na državnega voditelja, medtem ko v regiji Herson poročajo o naraščanju števila žrtvah ruskih povračilnih napadov, ki so po zadnjih podatkih zahtevali 27 življenj. Ameriška obveščevalna agencija CIA in uradni Kijev ruske obtožbe odločno zavračata. Ameriški obveščevalci dvomijo v verodostojnost predloženih dokazov, medtem ko ukrajinska stran opozarja na rusko dezinformacijsko operacijo, namenjeno opravičevanju nadaljnje agresije. Predsednik Volodimir Zelenski se medtem pripravlja na ključna mednarodna srečanja glede mirovnega procesa, varnostni strokovnjaki pa ocenjujejo, da gre pri ruskih navedbah za poskus stopnjevanja pritiska na Zahod v času, ko se v diplomatskih krogih vse pogosteje omenja iskanje poti do končanja spopadov.

Evropska komisija je sporočila, da sta se Ukrajina in Moldavija s 1. januarjem uradno pridružili območju EU brez gostovanja. Državljani obeh držav lahko sedaj v 27 državah članicah EU telefonirajo, pošiljajo sporočila in uporabljajo mobilne podatke po domačih cenah. Priključitev držav Zahodnega Balkana v ta sistem je predvidena do sredine leta 2026.

Število smrtnih žrtev napada z brezpilotnimi letalniki v regiji Herson se je povzpelo na 27, med katerimi sta po navedbah ruskega preiskovalnega komiteja tudi dva mladoletnika. Incident predstavlja enega najbolj smrtonosnih napadov na tem območju v zadnjem obdobju. Ruske oblasti so za napad obtožile ukrajinske sile, ki naj bi ciljale območja pod ruskim nadzorom. Hkrati je rusko ministrstvo za obrambo sporočilo, da je njihova zračna obramba ponoči sestrelila 64 ukrajinskih dronov nad desetimi ruskimi regijami. Intenzivni napadi z brezpilotniki nakazujejo na stopnjevanje zračnih operacij obeh strani, medtem ko se spopadi na tleh nadaljujejo z nespremenjeno silovitostjo. Povečana pogostost tovrstnih napadov povzroča visoko število civilnih žrtev in obsežno škodo na infrastrukturi na obeh straneh meje.

Nicolas Maduro je izjavil, da je Venezuela odprta za pogovore z ZDA o boju proti drogam, nafti in migracijam. Izognil se je neposrednemu odgovoru o domnevnem ameriškem napadu na venezuelsko pristanišče.

Rusija je ZDA predala dodatne dokaze, ki naj bi potrjevali poskus ukrajinskega napada z dronom na rezidenco Vladimirja Putina. Trdijo, da analiza navigacijskega sistema sestreljenega drona kaže na Putinovo rezidenco kot končni cilj. Po ukrajinskem napadu v Hersonski oblasti, ki ga Rusija označuje za teroristično dejanje, je Moskva zagrozila z odmazdo. Viktor Medvedčuk pa je izjavil, da Ukrajina pod Zelenskim nima pravice do obstoja in jo je treba uničiti.

Črnogorski premier Milojko Spajić je državljanom Črne gore ob nastopu novega leta prek družbenega omrežja X poslal čestitko, v kateri je poudaril odločenost vlade za nadaljevanje začrtanih reform. V svojem nagovoru je izpostavil, da novo leto prinaša nove izzive, hkrati pa potrjuje trdno zavezanost starim ciljem, ki vključujejo evropske vrednote, obsežne družbene reforme in zagotavljanje stabilne prihodnosti za državo. Njegovo sporočilo je bilo usmerjeno v krepitev optimizma glede evropske poti Črne gore, ki ostaja ključna prioriteta njegove administracije. Ob premierjevi čestitki so bili izpostavljeni tudi mednarodni odzivi, zlasti s strani Avstrije. Kancelar Stocker je ob tej priložnosti pohvalil Spajićeve reformske prizadevanja in dejal, da si napredek Črne gore zasluži priznanje s strani Evropske unije. Takšna podpora iz Dunaja dodatno utrjuje položaj trenutne črnogorske vlade, ki se kljub notranjepolitičnim trenjem trudi ohraniti tempo pri izpolnjevanju pogojev za polnopravno članstvo v evropski povezavi. Spajić je vsem prebivalcem zaželel predvsem srečno in uspešno prihajajoče leto, polno napredka na vseh področjih javnega življenja.

Ukrajinska obveščevalna služba naj bi pomagala Denisu Kapustinu, vodji Ruskega prostovoljnega korpusa, pri lažiranju lastne smrti. Rusija trdi, da ima dokaze, pridobljene iz sestreljenega ukrajinskega drona, ki naj bi dokazovali poskus atentata na Putina, in jih namerava deliti z ZDA. Donald Trump je objavil članek, ki ostro obsoja Putina.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da ameriške oblasti pričakujejo, da bodo do 23. januarja znane vse glavne točke prihodnje pogodbe med prodajalcem in kupcem Naftne industrije Srbije (NIS). Dodal je, da je madžarska družba MOL skupaj z NIS-om sodelovala pri pridobitvi operativne licence. Vučić je tudi povedal, da bo NIS 5. januarja lahko plačal za 85.000 ton nafte, ki bo iz Omišlja preko naftovoda Janaf dobavljena rafineriji v Srbiji.

V prestolnici Severne Makedonije je novoletno praznovanje zasenčilo hudo nasilje in številne nesreče. V skopski bolnišnici so sprejeli dvoletnega otroka s strelno rano na glavi, ki se po navedbah zdravstvenih delavcev bori za življenje. Incident se je zgodil sredi praznovanja, ko je prišlo do uporabe strelnega orožja, kar je povzročilo kritične poškodbe pri mladoletni osebi. Poleg omenjenega tragičnega dogodka so oblasti potrdile tudi smrt turškega državljana, ki je bil ubit na območju stare skopske čaršije. Okoliščine smrti še niso v celoti razjasnjene, policija pa izvaja preiskavo dogodka. Mestne bolnišnice so v isti noči obravnavale še 20 dodatnih oseb, ki so poškodbe utrpele zaradi neprevidne uporabe pirotehničnih sredstev. Dogodki so sprožili val zaskrbljenosti glede varnosti na javnih mestih med množičnimi prireditvami v regiji.

Organizacija Strategija za evropsko in državljansko Črno goro (STEGA) je na obletnico tragičnih dogodkov na Cetinju napovedala vložitev uradne zahteve za postavitev spomenika v spomin na 23 žrtev dveh množičnih zločinov. Pobudniki so pozvali lokalne oblasti in pristojne institucije, naj v sodelovanju z družinami žrtev določijo primerno lokacijo za obeležje, ki bo služilo kot prostor pietete in trajnega opomina. Po mnenju organizacije je Cetinje kot zgodovinsko in simbolno središče države dolžno na dostojanstven način počastiti svoje meščane. V javnem pismu so poudarili, da postavitev spomenika predstavlja minimum družbene odgovornosti do žrtev in njihovih svojcev. STEGA namerava v prihodnjem obdobju vztrajati pri institucionalnem odzivu in spodbujanju javnega dialoga o tem vprašanju, saj so prepričani, da mora biti kultura spominjanja temelj vsake odgovorne družbe. Ob obletnici tragedije so na Cetinju zastave spustili na pol droga, s čimer so prebivalci izkazali spoštovanje do umrlih v napadih, ki so globoko pretresli črnogorsko javnost.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je zaključila, da Ukrajina v nedavnem napadu z droni ni ciljala na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Medtem ko Rusija trdi, da je dekodiranje podatkov z ukrajinskega drona razkrilo, da je bil cilj objekt v Putinovi rezidenci, CIA te trditve zavrača.

Predsednik vlade Črne gore Milojko Spajić in župan občine Žabljak Radoš Žugić sta na srečanju v Podgorici osrednjo pozornost namenila razvoju infrastrukture na smučišču Savin kuk. Glavna prioriteta, ki sta jo izpostavila sogovornika, je nemudna izvedba celovitega tehničnega pregleda celotne infrastrukture na smučišču. Ukrep je bil sprejet kot neposreden odziv na nedavni nesrečni dogodek na smučišču, s čimer želijo pristojni organi ugotoviti dejansko stanje sistemov in zagotoviti popolno varnost vseh uporabnikov. Na sestanku, ki so se ga udeležile tudi ministrica za javna dela Majda Adžović, ministrica za turizem Simonida Kordić ter predsednik upravnega odbora Razvojne banke Nikola Tripković, so razpravljali o konkretnih korakih za posodobitev turistične ponudbe pod Durmitorjem. Župan Žugić je poudaril, da je varnost obiskovalcev predpogoj za kakršen koli nadaljnji razvoj, ministrstvo pa je že pred srečanjem zahtevalo podrobna poročila o stanju žičnice Savin kuk. Projekt modernizacije bo vključeval tako tehnično sanacijo kot dolgoročno investicijsko strategijo v sodelovanju z nacionalnimi razvojnimi institucijami.

Izraelska vojska je v četrtek zgodaj zjutraj na okupiranem Zahodnem bregu ubila 26-letnega Palestinca, identificiranega kot Hataba al Sarhana. Incident se je zgodil na glavni cesti v bližini vasi Luban al-Šarkija v bližini Nablusa, potem ko so izraelski vojaki odprli ogenj na skupino moških, ki naj bi vanje metali kamenje. Po navedbah izraelske vojske je šlo za načrtovano zasedo, v kateri sta bili ranjeni še dve osebi, ki so jih označili za militante. Dogodek se je odvil v kontekstu zaostrenih razmer, saj so izraelske sile že v sredo zaprle glavni vhod v omenjeno vas in blokirale več stranskih poti. Palestinske oblasti in uradna tiskovna agencija WAFA so potrdile smrt moškega in poročale o še eni ranjeni osebi. Podatki Združenih narodov razkrivajo alarmantno statistiko nasilja v regiji; med oktobrom 2023 in oktobrom 2025 je bilo na Zahodnem bregu ubitih več kot tisoč Palestincev, večinoma med operacijami varnostnih sil, medtem ko je v palestinskih napadih v istem obdobju umrlo 57 Izraelcev.

Iranske tiskovne agencije in organizacije za človekove pravice so poročale, da je bilo v nemirih v Iranu ubitih več ljudi. Protesti, ki so jih sprožili naraščajoči življenjski stroški, so prerasli v nasilje.

V Novem Sadu so se študenti in skupine meščanov zbrali na komemoraciji v spomin na 15 žrtev, ki so izgubile življenje 1. novembra 2024 ob zrušenju betonskega nadstreška na tamkajšnji železniški postaji. Udeleženci so s tihim poklonom in prižiganjem sveč opozorili, da tragedija ne sme ostati pozabljena, obenem pa so ponovili zahteve po odgovornosti. Po navedbah organizatorjev Novi Sad ne bo molčal, dokler vsi odgovorni za smrt nedolžnih ljudi ne bodo stopili pred sodišče. Dogodek je potekal v znamenju državljanske nepokorščine in študentskih blokad, ki so se v mestu stopnjevale v zadnjih tednih. Protestniki zahtevajo razkritje vseh podrobnosti o obnovi železniške postaje, ki je bila zaključena le malo pred nesrečo, ter pregon vseh vpletenih v domnevno korupcijo in slabo izvedbo del. Čustveno nabito zborovanje se je končalo s sporočilom, da pravičnost še ni bila dosežena.