Slovenski smučarski skakalec Domen Prevc je z drugim mestom v Bischofshofnu osvojil novoletno turnejo štirih skakalnic. Na finalni tekmi je zmagal Avstrijec Daniel Tschofenig.

Organizatorji 70. tekmovanja za Pesem Evrovizije so objavili sestavo bobnov pred ponedeljkovim žrebom polufinalnih večerov, ki bo potekal 12. januarja v Dunaju. Črna gora, ki jo bo s pesmijo Nova zora zastopala Tamara Živković, je bila uvrščena v prvi boben skupaj z Albanijo, Bolgarijo, Hrvaško, Srbijo in Švico. Namen tovrstne razdelitve v bobne na podlagi zgodovinskih vzorcev glasovanja je zmanjšanje vpliva tako imenovanega sosedskega glasovanja in zagotavljanje večje nepredvidljivosti rezultatov. Žreb bo določil, v katerem izmed dveh polufinalnih večerov, ki bosta na sporedu 12. in 14. maja 2026, bodo nastopile posamezne države. Poleg samega večera bo določeno tudi, ali bodo izvajalci nastopili v prvi ali drugi polovici polufinala. Države velike četverice, med katerimi so Francija, Nemčija, Italija in Združeno kraljestvo, ter gostiteljica Avstrija so že uvrščene neposredno v finale, vendar bodo njihovi gledalci prav tako razporejeni za glasovanje v enem izmed polufinalnih večerov.

Nizozemska je uradno prekinila sodelovanje v vojaški operaciji proti trgovini z narkotiki na Karibih, ki jo pod vodstvom Združenih držav Amerike izvaja operacija "Južno kopje". Kot je pojasnil nizozemski obrambni minister Ruben Brekelmans, se je država za ta korak odločila zaradi nestrinjanja z metodami ameriške strani, ki vključujejo vojaške napade na plovila, za katera se sumi, da prevažajo droge. Nizozemska bo svoje dejavnosti proti tihotapljenju drog še naprej izvajala neodvisno znotraj svojih teritorialnih voda, ne bo pa več zagotavljala helikopterjev, objektov ali druge logistične podpore za ameriško operacijo v mednarodnih vodah. Brekelmans je poudaril, da Nizozemska zagovarja pristop, ki temelji na prijetju in sodnem pregonu osumljencev, namesto neposrednega streljanja na plovila. Operacija "Južno kopje", ki se je začela septembra, je po poročanju tujih medijev v več kot 20 napadih zahtevala že več kot 100 življenj. Odločitev Haaga prihaja v času povečanih napetosti zaradi ameriške uporabe sile proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, kar je sprožilo številne mednarodne kritike glede kršenja suverenosti in mednarodnega prava. Nizozemska sicer na Karibih nadzoruje šest otokov in je bila dolga leta ključna partnerica ZDA pri nadzoru in zasegu prepovedanih substanc v regiji.

V 70. letu starosti je umrl Béla Tarr, eden najpomembnejših in najvplivnejših madžarskih ter evropskih filmskih režiserjev. Njegovo smrt je potrdilo Združenje madžarskih filmskih ustvarjalcev, ki je ob tem poudarilo njegov neizbrisen pečat v svetovni kinematografiji. Tarr je bil poznan po svojem edinstvenem slogu, ki so ga zaznamovali dolgi neprekinjeni posnetki, črno-bela estetika in filozofsko poglobljene teme o človeškem bivanju. Med njegovimi najbolj priznanimi deli izstopata mojstrovini Satantango in Torinski konj, s katerimi je prejel številna mednarodna priznanja na najprestižnejših filmskih festivalih. Bil je tudi prejemnik priznanja častno srce Sarajeva, kar potrjuje njegov izjemen pomen za širšo regijo Jugovzhodne Evrope. Njegov opus ostaja ključen za razumevanje sodobnega avtorskega filma in bo še naprej navdihoval generacije filmskih ustvarjalcev po vsem svetu.

V črnogorski občini Berane je zaradi močnega deževja in premikanja tal prišlo do pretrganja cevovoda na mali hidroelektrarni (mHE) Jelovica 1, kar je povzročilo znatno škodo na cestni infrastrukturi. Incident se je zgodil na odseku ceste Berane–Kolašin v bližini vasi Lubnice, kjer je iztekajoča voda dobesedno izprala podlago pod asfaltno površino. Podjetje Hidroenergija, ki upravlja z objektom, je sporočilo, da so ekipe že na terenu in da bodo sanacijo ceste v celoti financirali sami. Gre za prvi tovrstni incident od izgradnje objekta, podjetje pa se je državljanom opravičilo za onemogočen promet. Okoljevarstveni aktivisti, med njimi Aleksandar Dragićević, so kritični do lastnikov malih hidroelektrarn in trdijo, da so bile cevi v trup ceste vgrajene nezakonito. Dragićević poudarja, da takšni projekti uničujejo naravo in infrastrukturo, hkrati pa zahteva, da lastniki poleg stroškov sanacije plačajo tudi kazni. Ministrstvo za promet je v odzivu na dogodek spomnilo, da so bili v preteklosti že podani predlogi tožilstvu glede projekta Berane–Kolašin, ki je bil sklenjen leta 2016. Nadležni organi bodo po končanih delih opravili inšpekcijski nadzor, preden bo cesta ponovno predana v uporabo.

Nemški avtomobilski proizvajalec Volkswagen in njegova hčerinska znamka luksuznih vozil Porsche sta v Združenih državah Amerike sprožila obsežen odpoklic več kot 500.000 vozil. Razlog za ta ukrep je kritična napaka v programski opremi, ki lahko povzroči težave pri delovanju vzvratnih kamer, kar povečuje tveganje za nesreče pri vzvratni vožnji. Tehnična napaka po navedbah proizvajalcev onemogoča pravilen prikaz slike na zaslonih v notranjosti vozila, kar ni v skladu z ameriškimi varnostnimi standardi. Podjetji sta že začeli obveščati lastnike prizadetih modelov, servisne službe pa bodo programsko opremo posodobile brezplačno. Ta ukrep predstavlja enega večjih tehničnih posegov za koncern na ameriškem trgu v zadnjem obdobju.

Močno sneženje, ledeni dež in nizke temperature so ohromile večji del Evrope. V številnih mestih so zaradi nevarnih razmer zaprli šole in letališča, promet pa je bil otežen ali celo ustavljen. Najbolj kritično je bilo v Franciji.

Črnogorski minister za zdravje Vojislav Šimun je predstavil predlog novega zakona o digitalnem zdravju, ki predstavlja ključen korak k vzpostavitvi sodobnega in varnega zdravstvenega sistema. Osrednja novost zakona je uvedba elektronskega zdravstvenega kartona, ki bo služil kot temelj za upravljanje podatkov o pacientih. S tem ukrepom želijo oblasti zagotoviti večjo varnost, dostopnost in združenost ključnih informacij na enem mestu. Nova zakonodaja neposredno naslavlja dolgoletne težave, s katerimi so se državljani spopadali v zdravstvenem procesu. Med najpomembnejšimi izboljšavami so preprečevanje nepotrebnega ponavljanja pregledov, boljša izmenjava podatkov med različnimi zdravstvenimi ustanovami ter odprava potrebe, da bi pacienti sami prenašali fizično medicinsko dokumentacijo. Zakon državljanom hkrati zagotavlja pravico do vpogleda in nadzora nad lastnimi zdravstvenimi podatki, kar krepi transparentnost in zaupanje v sistem. Sprejetje tega zakona je logično nadaljevanje širše reforme, ki se je začela s sprejetjem krovnega zakona o zdravstvenem varstvu. Cilj črnogorske vlade je popolna digitalna preobrazba, ki bi zdravstvo približala evropskim standardom in omogočila učinkovitejše upravljanje z viri v javnem zdravstvu.

Madžarski filmski režiser Béla Tarr je umrl v starosti 70 let po dolgi bolezni. Znan je bil po svojih melanholičnih filmih, dolgih kadrih in filmih v črno-beli tehniki, ki prikazujejo puste pokrajine. Leta 2011 je na Berlinskem filmskem festivalu prejel Srebrnega medveda.

Hrvaški minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman se je v Zagrebu sestal s predstavniki hrvaških družin iz Boke Kotorske v Črni gori, ki si že desetletja prizadevajo za vračilo nacionaliziranega in odtujenega premoženja. Družini Tripković in Dabinović-Kokot sta ministra podrobno seznanili s pravnimi in institucionalnimi težavami, s katerimi se soočata pri poskusih restitucije svojih posesti v katastrskih občinah Dobrota, Kavač in Škaljari. Po navedbah predstavnikov družin je bil velik del njihovega premoženja nacionaliziran že po drugi svetovni vojni, vendar so najhujše izgube utrpeli v obdobju med letoma 1991 in 2000, ko je bilo več kot 90 odstotkov njihovega zemljišča nezakonito prenesenih na tretje osebe. Posebej izstopa primer družine Tripković, ki je v omenjenem obdobju izgubila več kot 500.000 kvadratnih metrov zemljišč, ter primer družine Dabinović-Kokot, katere zgodovinska Kokotova kula v Dobroti je resno ogrožena. Slednja je od leta 1949 zaščitena kot kulturni spomenik, vendar je bila njena integriteta poškodovana zaradi potresa leta 1979 ter kasnejših neustreznih posegov v prostor in kraje gradbenih elementov. Kljub številnim vloženim tožbam in zahtevkom črnogorske državne institucije doslej niso uspele zagotoviti pravne varnosti ali vrnitve lastninskih pravic, zato družine zdaj pričakujejo odločnejše posredovanje hrvaške diplomacije pri črnogorskih oblasteh.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da bi morebitna ameriška invazija na Grenland pomenila konec zveze Nato in varnostne ureditve, vzpostavljene po drugi svetovni vojni. Njene izjave so odziv na pretekle grožnje Donalda Trumpa o prevzemu Grenlanda.

Združenje prirediteljev iger na srečo Montenegrobet je javno obtožilo Ministrstvo za finance Črne gore, da pod vplivom nelegalnih lobističnih skupin pripravlja nezakonito zakonodajo na področju igralništva. Po navedbah združenja ministrstvo zavaja javnost s trditvami o enakopravni obravnavi vseh akterjev, medtem ko naj bi v ozadju sprejemalo rešitve po meri privilegiranih posameznikov in t. i. svetovalcev. Takšno delovanje po mnenju kritikov neposredno spodbuja razcvet nelegalnega trga, ki dosega vse večje razsežnosti. Sporne navedbe ministrstva, ki jih Montenegrobet označuje za protiustavne in nezakonite, naj bi služile zaščiti interesov ozkega kroga ljudi na račun državnega proračuna in urejenega trga. Združenje poudarja, da je realnost na terenu v popolnem nasprotju z uradnimi izjavami resorja, saj se zakonodajni okvir prilagaja vnaprej določenim interesnim skupinam, kar onemogoča pošteno konkurenco v sektorju iger na srečo.

Črnogorske oblasti so bile zaradi ekstremnih vremenskih razmer in močnega deževja prisiljene zapreti magistralno cesto med Danilovgradom in Nikšićem na odseku pri kraju Orja Luka. Do zapore je prišlo po tem, ko je reka Zeta močno narasla in dosegla nivo 1167 centimetrov, kar je povzročilo poplavljanje cestišča in povečalo nevarnost za vse udeležence v prometu. Promet so preusmerili na nadomestno pot preko naselij Peštan, Šarena Ploča in Orja Luka. Poleg visokih voda težave povzročajo tudi številni zemeljski plazovi, zlasti v kraju Kupinovo, kjer pristojne službe z mehanizacijo že odstranjujejo nanose materiala. Občinske oblasti v Danilovgradu in Avtomoto zveza Črne gore (AMSC) voznike pozivajo k previdnosti, upoštevanju začasne prometne signalizacije ter prilagoditvi hitrosti zmanjšani vidljivosti in zahtevnim razmeram na vozišču.

V Črni gori je 1. januarja stopila v veljavo nova uredba, ki uvaja posebno takso na izvoz električne energije, proizvedene v termoelektrarnah na ugalj. Ministrstvo za energetiko je poudarilo, da poskusi za odlog ali oprostitev te obveznosti niso bili uspešni, zato se država zdaj osredotoča na uskladitev nacionalnega sistema trgovanja z emisijami (ETS) z evropskimi standardi. Minister Ćulafić je pojasnil, da bo uvedba takse predstavljala precejšen finančni in operativni izziv za nacionalno energetsko družbo Elektroprivreda Crne Gore (EPCG). Kljub začetnim gospodarskim pritiskom črnogorska vlada načrtuje, da bodo sredstva, zbrana preko Eko sklada, strogo namenska. Celoten izplen iz naslova taks bo namreč preusmerjen v razvoj novih zelenih projektov in prestrukturiranje energetskega sektorja. S tem ukrepom želi država zmanjšati svojo odvisnost od fosilnih goriv in se pripraviti na evropski mehanizem CBAM (mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah), ki bo v prihodnje ključno vplival na konkurenčnost balkanskega energetskega trga.

V Saint-Tropezu se bodo jutri poslovili od svetovno znane filmske zvezde in neutrudne aktivistke za pravice živali Brigitte Bardot, ki je umrla 28. decembra v 92. letu starosti. Pogrebna slovesnost bo potekala v krogu družine na pokopališču v Saint-Tropezu, kjer bo igralka pokopana v družinski grobnici ob svojih starših. Skladno z njeno izrecno željo se bodo od pokojnice poslovili brez državnih časti, kar pomeni, da na obredu ni pričakovati visokih državnih uradnikov ali francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Bardotova je v svojem testamentu poudarila željo po skromnosti in zasebnosti, s čimer se je želela izogniti pompu, ki je spremljal njeno bogato filmsko kariero in kasnejše javno delovanje. Kljub njenemu neizmernemu vplivu na svetovno kinematografijo in statusu kulturne ikone 20. stoletja, bo zadnje slovo odražalo njeno osebno prepričenje in predanost mirnemu življenju, ki ga je v zadnjih desetletjih preživela v zavetju svojega posestva, posvečenega skrbi za živali.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Zaradi obilnih padavin, ledene plošče in mokrega snega so v več občinah v Srbiji razglasili izredne razmere. Te so razglasili v Osečini, Loznici, Vladimircu, Malem Zvorniku, Krupnju in delu Prijepolja. Razmere povzročajo težave z električno energijo in poplave.

Organizatorji teniškega turnirja za Odprto prvenstvo Avstralije so v torek sporočili, da so nagradni sklad za letošnjo izvedbo povečali za 16 odstotkov. Skupni znesek sredstev, namenjenih igralcem in igralkam, zdaj znaša rekordnih 111,5 milijona avstralskih dolarjev oziroma približno 74,88 milijona ameriških dolarjev. Gre za najvišji denarni sklad v zgodovini tega prestižnega tekmovanja v Melbournu. Povečanje sklada odraža trend naraščanja finančnih vložkov v vrhunski tenis in prizadevanja organizatorjev, da ohranijo konkurenčnost turnirja serije Grand Slam. Večja sredstva bodo razdeljena med vse stopnje tekmovanja, kar vključuje tako zmagovalce kot igralce, ki izpadejo v zgodnjih krogih turnirja. Ta poteza utrjuje položaj prvega velikega turnirja sezone kot enega finančno najmočnejših športnih dogodkov na svetu.

Voditeljica venezuelske opozicije in dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025 Marija Corina Machado je v pogovoru za ameriško televizijsko hišo Fox News napovedala, da se namerava v domovino vrniti v najkrajšem možnem času. Machadova, ki se je po spornih predsedniških volitvah in stopnjevanju političnih pritiskov umaknila v tujino, je poudarila svojo zavezanost k nadaljevanju boja za demokracijo v Venezueli. Njene besede nakazujejo na nov val prizadevanj opozicije za ponovno vzpostavitev političnega dialoga in sprememb v državi. Ob napovedi vrnitve je opozicijska voditeljica ostro kritizirala Delsy Rodriguez, ki je nedavno zaprisegla na podpredsedniško mesto. Machadova trdi, da venezuelsko ljudstvo zavrača trenutno oblast in Rodriguezovo, kljub njeni izraženi pripravljenosti na sodelovanje z Washingtonom. Po mnenju Machadove gre pri potezah vladajočega režima le za poskus ohranitve oblasti, medtem ko prebivalstvo zahteva korenite spremembe. Situacija v Venezueli ostaja napeta, saj se država spopada z globoko politično in gospodarsko krizo, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja usodo opozicijskih voditeljev.