Vatroslav Lisičić je ostro kritiziral nepravilnosti v projektni dokumentaciji, ki so povzročile navidezen izginotje 1,4 kilometra cevovoda pri infrastrukturnih delih v občini Tivat. Po njegovih besedah ne gre za nenamerno tehnično napako, temveč za dejanje, ki neposredno žali prebivalce Tivta in Boke Kotorske. Lisičić poudarja, da je obdobje molka pod pretvezo tekočih del končano. Kritika se nanaša na pomanjkljiv nadzor in netransparentno vodenje javnih projektov v regiji, kjer so se v preteklosti že pojavljali podobni očitki o neučinkovitosti. Avtor izjav zahteva odgovornost pristojnih institucij in pojasnila glede manjkajočega dela infrastrukture, ki bi moral biti vključen v uradne načrte. Dogodek sproža širšo razpravo o korupciji in kakovosti izvajanja gradbenih projektov v Črni gori. Izjave odražajo naraščajoče nezadovoljstvo javnosti nad ravnanjem z javnimi sredstvi in komunalno infrastrukturo, ki je ključnega pomena za turistični razvoj območja.

Vrhovno sodišče v Beogradu je v postopku za varstvo zakonitosti ugotovilo, da je pritožbeno sodišče nezakonito oprostilo obtožence za umor novinarja Slavka Ćuruvije. Sodišče je delno ugodilo zahtevi tožilstva za organizirani kriminal in v sodbi izpostavilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka v korist obtoženih. Po mnenju vrhovnih sodnikov so bili določeni ključni dokazi in pričevanja napačno ocenjeni, zaključki pritožbenega sodišča pa so bili označeni za nejasne in protislovne. Fundacija Slavko Ćuruvija je odločitev vrhovnega sodišča pozdravila, vendar hkrati opozorila na katastrofalen poraz pravosodnega sistema. Odločitev sicer ugotavlja kršitev zakona, vendar zaradi procesnih omejitev ne spreminja pravnomočne oprostilne sodbe, kar pomeni, da odgovorni za umor novinarja iz leta 1999 ostajajo nekaznovani. Fundacija in predsednik Komisije za raziskovanje umorov novinarjev Veran Matić zahtevata odgovornost tistih, ki so prispevali k takšnemu pravnemu izidu. Primer Slavka Ćuruvije velja za enega najpomembnejših simbolov boja za svobodo medijev v regiji. Čeprav je vrhovno sodišče potrdilo, da je bila oprostilna sodba z 2. februarja 2024 sprejeta ob kršenju zakonodaje, pravna država po mnenju civilne družbe in družine umorjenega še vedno ni izpolnila svoje dolžnosti pri iskanju in kaznovanju nalogodajalcev ter izvajalcev umora. Institucije pozivajo k razjasnitvi vseh okoliščin, ki so vodile do procesnih napak.

Ameriški senat je sprejel resolucijo, ki predsedniku Donaldu Trumpu omejuje vojaške akcije v Venezueli brez odobritve kongresa. Sprejetje resolucije je podprlo 52 senatorjev, 47 pa jih je glasovalo proti.

Nemški kancler Friedrich Merz je po srečanju stranke CSU izjavil, da brez izrecnega soglasja Ruske federacije ni mogoče zagotoviti dolgoročnih varnostnih jamstev za Ukrajino. Po njegovih besedah bi bila namestitev večnacionalnih sil ali vzpostavitev trajnih varnostnih mehanizmov brez privolitve Moskve v praksi neizvedljiva. Merz je ob tem poudaril, da mora Evropa kljub temu vztrajati pri pritisku na Kremelj. Kancler je v izjavi za Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) izpostavil, da je treba Rusiji zvišati ceno vojaške agresije do te mere, da bo Moskva prisiljena v prekinitev ognja. Njegove izjave nakazujejo na premik k realpolitičnemu pristopu, kjer bi bila kakršna koli mirovna arhitektura neposredno vezana na pogajanja z rusko stranjo, kar bi lahko vplivalo na prihodnjo dinamiko znotraj zveze NATO in Evropske unije. Analitiki ocenjujejo, da Merzove besede odražajo zavedanje o kompleksnosti konflikta in omejitvah zahodnega vojaškega posredovanja. Priznanje, da so tuje vojaške enote v Ukrajini brez odobritve Rusije nemogoče, postavlja vprašaj nad hitre rešitve, ki jih je Kijev pričakoval v okviru varnostnih sporazumov z zahodnimi zavezniki.

Policija v črnogorskem obalnem mestu Ulcinj je v zadnjih 24 urah izvedla poostren nadzor prometa, v katerem je aretirala sedem oseb zaradi vožnje pod vplivom psihoaktivnih snovi in alkohola. Med pridržanimi je pet tujih državljanov, kar odraža povečano prisotnost turistov in tujih delavcev v regiji med turistično sezono. Izstopa primer 24-letnega turškega državljana z inicialkami K. E., pri katerem je test pokazal prisotnost prepovedane substance THC. Zaradi kršitve cestnoprometnih predpisov mu je bila izrečena zaporna kazen v trajanju 20 dni. Uprava policije je ob tem poudarila, da bodo tovrstne aktivnosti za zagotavljanje varnosti na cestah nadaljevali tudi v prihodnje. Akcija črnogorskih organov pregona je del širših prizadevanj za zmanjšanje števila prometnih nesreč, ki so v poletnih mesecih na črnogorski obali pogosto povezane z zlorabo substanc. Lokalne oblasti opozarjajo na ničelno toleranco do vožnje pod vplivom alkohola in drog, s čimer želijo izboljšati varnost tako domačinov kot obiskovalcev.

Predsednik črnogorske skupščine Andrija Mandić je v Mojkovcu položil venec k spomeniku junakom mojkovačke bitke in s tem obeležil 110. obletnico tega zgodovinskega dogodka ter dan občine. Mandić je v svojem nagovoru poudaril, da mojkovačka bitka predstavlja temelj narodnega spomina in simbol časti, poguma ter svobode. Izpostavil je, da so se borci takratne Kraljevine Črne gore zavestno žrtvovali za domovino, kar ostaja zaveza tudi za prihodnje rodove. Svečanosti so se udeležili tudi predstavniki različnih političnih gibanj, med njimi Pokret narodnog povjerenja, ki so s polaganjem vencev počastili spomin na vojake sandžaške vojske. Govorniki so izpostavili zgodovinski pomen bitke, v kateri je črnogorska vojska delovala kot ščit srbski vojski pri njenem umiku proti Jadranu. Mandić je ob tem dodal, da danes svobode ni treba braniti z orožjem, temveč z znanjem, delom in enotnostjo, kar bo severu države omogočilo napredek na poti v Evropsko unijo. Dogodek je minil v znamenju pozivov k razvoju Mojkovca in celotne severne regije, ki bi morala postati prostor upanja in priložnosti za mlade. Predstavniki lokalnih oblasti in sosednjih občin so izrazili ponos nad predniki, ki so v težkih razmerah izkazali izjemno vojaško veščino in narodno dostojanstvo, kar ostaja ključni del identitete sodobne Črne gore.

Grški kmetje so danes v skladu z napovedmi znatno stopnjevali svoje protestne aktivnosti po vsej državi. Zgodaj zjutraj so s traktorji začeli 48-urno blokado ključnih avtocest, križišč, obvoznic in cestninskih postaj. Gibanje je ohromilo promet na glavnih prometnih žilah, pri čemer policija vozila usmerja na stranske poti, prost prehod pa je omogočen le intervencijskim vozilom. Razlog za zaostritev ukrepov so nevzdržni stroški kmetijske pridelave in nestrinjanje z napovedanim trgovinskim sporazumom med Evropsko unijo in južnoameriškimi državami (Mercosur). Kmetje trdijo, da sporazum ogroža njihovo konkurenčnost in preživetje, saj bi omogočil uvoz cenejših kmetijskih proizvodov, ki ne izpolnjujejo strogih evropskih standardov. Protesti v Grčiji se odvijajo sočasno s podobnimi gibanji v Franciji, kar kaže na širše nezadovoljstvo evropskih kmetovalcev s trenutno agrarno politiko Bruslja. Grški kmetje so odločeni vztrajati pri zapori cest vsaj dva dni, medtem ko od vlade v Atenah in evropskih institucij zahtevajo takojšnjo obravnavo svojih zahtev glede subvencij in zaščite domačega trga.

Višje sodišče v Podgorici je 5. januarja 2026 sprva odpravilo pripor nekdanjemu uslužbencu Agencije za nacionalno varnost (ANB) Petru Lazoviću ter Nikši Peroviću in Radovanu Pantoviću. Odločitev je temeljila na zakonskem določilu, po katerem obtoženci ne smejo biti v priporu dlje kot tri leta, če v tem času ni bila izrečena pravnomočna sodba. Kljub temu so se vsi trije vrnili za zapahe le nekaj ur kasneje, saj je Specialno državno tožilstvo (SDT) vložilo nove predloge za pripor v drugih kazenskih zadevah, ki tečejo proti njim. Sodni senat je po zaslišanju obtožencev ugodil predlogu tožilstva in ponovno odredil pripor zaradi nevarnosti pobega, vplivanja na priče in ponovitve kaznivih dejanj. Petar Lazović se sooča z obsežnimi obtožbami, ki ga povezujejo z organiziranim kriminalom in t. i. kavaškim klanom. Zadnja obtožnica SDT ga poleg domnevnih vodij kriminalnih združb, kot sta Radoje Zvicer in Slobodan Kašćelan, bremeni vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami in zlorabo uradnega položaja. Primer Lazović velja za enega najpomembnejših procesov v Črni gori, saj razkriva domnevne povezave med varnostnimi strukturami in podzemljem. Čeprav so obrambni odvetniki opozarjali na procesne nepravilnosti in prekoračitev rokov, je sodišče ocenilo, da teža kaznivih dejanj v novih postopkih opravičuje nadaljnje omejevanje svobode.

Policisti v črnogorskem mestu Pljevlja so odvzeli prostost dvema osumljencema, 24-letnemu J. B. in 29-letnemu J. J., zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe oziroma trpinčenja dveh sokrajanov. Incident se je zgodil v enem izmed lokalnih gostinskih objektov, kjer je prišlo do fizičnega obračuna med več osebami. Policijska patrulja je na kraju dogodka identificirala osumljenca in oškodovanca, stara 18 in 21 let, ter vse vpletene privedla na informativni razgovor. Kriminalistična preiskava je razkrila, da sta osumljenca sprva pristopila k mizi oškodovancev, ju žalila in psovala, nato pa nanju fizično nasrnila. Po navedbah policije sta ju osumljenca potiskala in vlekla za lase, ob tem pa jima grozila s stopnjevanjem nasilja. O dogodku je bil nemudoma obveščen državni tožilec v Pljevlji, ki je odredil pridržanje za oba napadalca. Osumljenca bosta v zakonitem roku s kazensko ovadbo privedena k pristojnemu tožilcu. Ta incident v črnogorski regiji Sandžak odraža širše vprašanje varnosti v javnih prostorih v Črni gori, ki v zadnjem času obravnava več primerov medvrstniškega in uličnega nasilja, kar dodatno obremenjuje tamkajšnje varnostne organe.

V Danilovgradu se razmere po obsežnih poplavah počasi stabilizirajo, saj je vodostaj reke Zete čez noč upadel za približno pol metra. Prekinitev padavin je omogočila ponovno odprtje ključnih prometnih povezav, vključno z magistralno cesto Danilovgrad–Nikšić, bulevarjem proti Podgorici in mostom Radovana Pavićevića. Kljub izboljšanju stanja ostajajo številne lokalne poti, kot so odseki Glava Zete–Mijokusovići in Sekulići–Ždrebaonik, še vedno neprevozne. Lokalne oblasti so sporočile, da je voda vdrla v približno 30 objektov, zaradi česar je bilo evakuiranih 15 oseb, medtem ko so se številni prebivalci s pomočjo reševalnih služb znašli sami. Predsednik občine Aleksandar Grgurović je poudaril, da je škoda minimalizirana, občina pa načrtuje zračno snemanje poplavljenih območij za pripravo dolgoročnih načrtov odvodnjavanja. Civilna zaščita je pripravljena pomagati s črpalkami za vodo takoj, ko se bo nivo vode dovolj znižal za varno posredovanje. Čeprav občina sprva ni prosila za državno pomoč, saj so lokalne službe obvladovale situacijo, bo v kratkem odprt poseben račun za finančno pomoč vlade in energetskega podjetja EPCG. Hidroelektrarna Perućica je med poplavnim valom delovala s polno zmogljivostjo, kar je prav tako vplivalo na upravljanje z vodotoki v regiji. Oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti, saj sanacija posledic šele prihaja na vrsto.

Obnovljeni poskusi ameriškega predsednika Donalda Trumpa za pridobitev Grenlandije so sprožili zaskrbljenost po Evropi in odprli vprašanja o prihodnosti NATA. Marco Rubio je napovedal srečanje z danskimi uradniki prihodnji teden, kjer bodo razpravljali o interesih ZDA glede Grenlandije.

Tožilstvo za organizirani kriminal zahteva tri leta zapora za ministra za kulturo Nikolo Selakovića zaradi zlorabe uradnega položaja in ponarejanja uradnih dokumentov v aferi "Generalštab". Prav tako zahteva dve leti in pol zapora za vršilko dolžnosti sekretarja Ministrstva za kulturo Slavico Jelačo ter zaporno kazen tudi za vršilca dolžnosti direktorja Republiškega zavoda Gorana Vasića. Selaković naj bi po začetku postopka tožilstvo obtoževal, da deluje po nalogu neimenovanih centrov moči. Sojenje je predvideno za 4. februar.

Sodnica za prekrške v črnogorskem Ulcinju je v nujnem postopku obsodila turškega državljana na 20 dni zaporne kazni, ker je vozil osebno vozilo pod vplivom prepovedane droge marihuana. Policisti so kršitelja ustavili na lokalni cesti v torek, 7. januarja 2026, okoli 21. ure, ko je preizkus prisotnosti drog potrdil vožnjo pod vplivom psihoaktivnih snovi. Predsednik sodišča za prekrške v Budvi, Marko Đukanović, je potrdil, da je bil obsojenec takoj po izreku sodbe napoten na prestajanje kazni. Poleg zaporne kazni mu je dežurna sodnica Slađana Batjaktarević izrekla tudi varnostni ukrep prepovedi vožnje motornih vozil na ozemlju Črne gore za obdobje štirih mesecev. Primer poudarja strogo politiko črnogorskih organov pregona do vožnje pod vplivom narkotikov, zlasti v turističnih središčih, kot je Ulcinj. Hitri postopek in takojšnja napotitev v zapor služita kot opozorilo tujim državljanom, da lokalna zakonodaja ne dopušča tovrstnih kršitev varnosti v cestnem prometu.

Francoski kmetje so kljub prepovedi vlade s traktorji blokirali ceste v Pariz in več znamenitosti, vključno s Slavolokom zmage in Eifflovim stolpom, v znak protesta proti prostotrgovinskemu sporazumu EU z državami Mercosur. V Španiji je približno sto kmetov blokiralo avtocesto AP-7 med Creixellom in Ermedasom zaradi evropske kmetijske politike. Francoska vlada je protest obsodila in opozorila, da ne bo dopustila nezakonitih dejanj. Podobni protesti so potekali tudi v Grčiji.

Poljska je izrazila pripravljenost na morebitno napotitev nemških vojakov na svoje ozemlje, da bi s tem podprla prizadevanja za dosego premirja v Ukrajini. To izjavo je podal poljski zunanji minister Radosław Sikorski, kar nakazuje na morebitno novo fazo v mednarodnih prizadevanjih za stabilizacijo razmer na vzhodu Evrope. Čeprav podrobnosti o naravi in obsegu te morebitne napotitve niso bile navedene, odločitev Varšave odraža njeno zavezanost k iskanju rešitev za konflikt in zagotavljanju varnosti v regiji. Ta poteza je del širših razprav o prihodnosti ukrajinskih beguncev in vojaško sposobnih moških, ki so se zatekli v Evropo, vključno z Nemčijo in Poljsko. Hkrati potekajo intenzivne razprave o finančni pomoči ukrajinskim moškim, ki so zmožni za vojaško službo. Nemčija namreč razmišlja o ukinitvi državljanske pomoči za več kot 150.000 ukrajinskih moških, starih od 18 do 63 let, ki so v Nemčiji in so vojaško sposobni. Ta pobuda sledi prejšnjim prizadevanjem za okrepitev ukrajinske obrambe in dolgoročnejše varnostne ureditve v Evropi. Poleg tega se ta odločitev Poljske nanaša tudi na širšo geopolitično sliko, vključno z naraščajočimi napetostmi in opozorili o ranljivosti zveze NATO. Nedavni napadi z droni na rusko ozemlje in sprejetje zakona v Ukrajini o dvigu starostne meje za vstop v vojsko poudarjajo resnost situacije. Medtem ko se številni ukrajinski begunci želijo vrniti domov, so takšne odločitve ključne za oblikovanje stabilne in varne prihodnosti v regiji.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je po srečanju več kot dvajsetih držav v Parizu izjavil, da skupna izjava zaveznic o varnosti Ukrajine, vključno z Združenimi državami Amerike, predstavlja pomemben mejnik pri končanju ruske invazije. Udeleženci vrha, ki so se ga udeležili številni visoki uradniki in 27 voditeljev držav, so se sporazumeli o vzpostavitvi mehanizmov za spremljanje premirja pod vodstvom ZDA. Ta dogovor vključuje tudi zavezo k dolgoročni vojaški pomoči in oboroževanju ukrajinskih sil, ki bodo po morebitnem mirovnem sporazumu služile kot prva linija obrambe. Zaveznice so napovedale ukrepe za zagotavljanje varnosti na kopnem, morju in v zraku, ki bodo začeli veljati ob vzpostavitvi verodostojne prekinitve sovražnosti. Kljub doseženemu načelnemu dogovoru morajo države še dokončati obvezujoče določbe o ukrepanju v primeru prihodnjih ruskih napadov. Srečanje je potekalo v času negotovosti zaradi preusmerjanja fokusa nove ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa na druga geopolitična vprašanja, kot je Venezuela, in napetosti z Evropo glede Grenlanda, medtem ko Rusija še vedno ne kaže namere po odstopu od svojih vojaških ciljev po skoraj štirih letih invazije.

Valencia je v 20. krogu Evrolige premagala Crveno zvezdo s 106:87. Tekma je potekala v Pionirju, ker je bila Arena Beograd zasedena zaradi evropskega prvenstva v vaterpolu. Navijači Crvene zvezde niso prišli na tekmo, so pa v Pionirju pustili lepo sporočilo.

Direktor črnogorskih reprezentanc Dragan Vukčević je pojasnil okoliščine glede statusa izkušenega košarkarja Bojana Dubljevića v državni izbrani vrsti. Po nedavnih nesporazumih v javnosti je Vukčević izrazil zadovoljstvo, da bo Dubljević v prihodnje znova na voljo selektorju. Do nejasnosti je prišlo po Dubljevićem intervjuju za časnik Pobjeda, v katerem je igralec zanikal navedbe o reprezentančni upokojitvi. Vukčević je v uradnem odzivu pojasnil, da sta julija 2025 opravila pogovor, v katerem je košarkar zaradi zdravstvenih težav in okrevanja po operaciji izrazil nezmožnost nadaljnjega nastopanja za izbrano vrsto. Vukčević je poudaril, da so v Košarkarski zvezi Črne gore vedno spoštovali Dubljevićev prispevek in neizbrisen pečat, ki ga je pustil v črnogorski košarki. Kljub predhodnim težavam v komunikaciji, ko se igralec v določenih obdobjih ni odzival na poizvedbe, je trenutna vrnitev ključnega stebra ekipe označena kot najboljša možna novica za tamkajšnjo košarko. Vodstvo zveze je s tem poskušalo pomiriti strasti in razčistiti komunikacijski šum, ki je v preteklih tednih polnil črnogorske športne strani.

Moška reprezentanca v odbojki do 18 let se je na turnirju v Podgorici uvrstila v boj za tretje mesto, potem ko jo je v polfinalnem obračunu premagala ekipa Bolgarije. Kljub porazu v polfinalu so si mladi športniki že zagotovili uvrstitev v drugi krog kvalifikacij, kar predstavlja pomemben mejnik za razvoj njihove ekipe. Reprezentanca se bo sedaj osredotočila na prihajajočo tekmo za bronasto odličje. Turnir v črnogorski prestolnici je pokazal visoko raven tekmovalnosti, saj so si ekipe prizadevale za čim boljšo popotnico v nadaljevanje kvalifikacijskega cikla. Čeprav so se Bolgari izkazali za premočnega nasprotnika v ključnih trenutkih tekme, črnogorska zasedba ostaja motivirana za končni uspeh na domačem terenu.