V Črni gori obeležili 110. obletnico mojkovačke bitke

Direktor črnogorskih reprezentanc Dragan Vukčević je pojasnil okoliščine glede statusa izkušenega košarkarja Bojana Dubljevića v državni izbrani vrsti. Po nedavnih nesporazumih v javnosti je Vukčević izrazil zadovoljstvo, da bo Dubljević v prihodnje znova na voljo selektorju. Do nejasnosti je prišlo po Dubljevićem intervjuju za časnik Pobjeda, v katerem je igralec zanikal navedbe o reprezentančni upokojitvi. Vukčević je v uradnem odzivu pojasnil, da sta julija 2025 opravila pogovor, v katerem je košarkar zaradi zdravstvenih težav in okrevanja po operaciji izrazil nezmožnost nadaljnjega nastopanja za izbrano vrsto. Vukčević je poudaril, da so v Košarkarski zvezi Črne gore vedno spoštovali Dubljevićev prispevek in neizbrisen pečat, ki ga je pustil v črnogorski košarki. Kljub predhodnim težavam v komunikaciji, ko se igralec v določenih obdobjih ni odzival na poizvedbe, je trenutna vrnitev ključnega stebra ekipe označena kot najboljša možna novica za tamkajšnjo košarko. Vodstvo zveze je s tem poskušalo pomiriti strasti in razčistiti komunikacijski šum, ki je v preteklih tednih polnil črnogorske športne strani.

Hrvaški minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman se je v Zagrebu sestal s predstavniki hrvaških družin iz Boke Kotorske v Črni gori, ki si že desetletja prizadevajo za vračilo nacionaliziranega in odtujenega premoženja. Družini Tripković in Dabinović-Kokot sta ministra podrobno seznanili s pravnimi in institucionalnimi težavami, s katerimi se soočata pri poskusih restitucije svojih posesti v katastrskih občinah Dobrota, Kavač in Škaljari. Po navedbah predstavnikov družin je bil velik del njihovega premoženja nacionaliziran že po drugi svetovni vojni, vendar so najhujše izgube utrpeli v obdobju med letoma 1991 in 2000, ko je bilo več kot 90 odstotkov njihovega zemljišča nezakonito prenesenih na tretje osebe. Posebej izstopa primer družine Tripković, ki je v omenjenem obdobju izgubila več kot 500.000 kvadratnih metrov zemljišč, ter primer družine Dabinović-Kokot, katere zgodovinska Kokotova kula v Dobroti je resno ogrožena. Slednja je od leta 1949 zaščitena kot kulturni spomenik, vendar je bila njena integriteta poškodovana zaradi potresa leta 1979 ter kasnejših neustreznih posegov v prostor in kraje gradbenih elementov. Kljub številnim vloženim tožbam in zahtevkom črnogorske državne institucije doslej niso uspele zagotoviti pravne varnosti ali vrnitve lastninskih pravic, zato družine zdaj pričakujejo odločnejše posredovanje hrvaške diplomacije pri črnogorskih oblasteh.

V črnogorski občini Berane je zaradi močnega deževja in premikanja tal prišlo do pretrganja cevovoda na mali hidroelektrarni (mHE) Jelovica 1, kar je povzročilo znatno škodo na cestni infrastrukturi. Incident se je zgodil na odseku ceste Berane–Kolašin v bližini vasi Lubnice, kjer je iztekajoča voda dobesedno izprala podlago pod asfaltno površino. Podjetje Hidroenergija, ki upravlja z objektom, je sporočilo, da so ekipe že na terenu in da bodo sanacijo ceste v celoti financirali sami. Gre za prvi tovrstni incident od izgradnje objekta, podjetje pa se je državljanom opravičilo za onemogočen promet. Okoljevarstveni aktivisti, med njimi Aleksandar Dragićević, so kritični do lastnikov malih hidroelektrarn in trdijo, da so bile cevi v trup ceste vgrajene nezakonito. Dragićević poudarja, da takšni projekti uničujejo naravo in infrastrukturo, hkrati pa zahteva, da lastniki poleg stroškov sanacije plačajo tudi kazni. Ministrstvo za promet je v odzivu na dogodek spomnilo, da so bili v preteklosti že podani predlogi tožilstvu glede projekta Berane–Kolašin, ki je bil sklenjen leta 2016. Nadležni organi bodo po končanih delih opravili inšpekcijski nadzor, preden bo cesta ponovno predana v uporabo.