Severna Koreja je v nedeljo zjutraj proti morju ob svoji vzhodni obali izstrelila balistično raketo, so sporočili iz združenega poveljstva južnokorejskih oboroženih sil. Gre za prvo tovrstno izstrelitev po novembru lani, ko je Pjongjang opravil predhodne raketne teste. Incident predstavlja nadaljevanje vojaških dejavnosti režima pod vodstvom Kim Džong Una, ki po ocenah mednarodnih analitikov pospešuje militarizacijo države. Izstrelitev so potrdili tudi v Tokiu, kjer je japonska obalna straža opozorila na morebitno nevarnost za pomorski promet v regiji. Čeprav podrobnejši podatki o dosegu in tipu rakete še niso v celoti znani, dejanje sproža nove napetosti na Korejskem polotoku. Južnokorejska vojska ostaja v stanju visoke pripravljenosti in v tesnem sodelovanju z ameriškimi zavezniki spremlja nadaljnje aktivnosti severnokorejskih sil.

Po seji Sveta za nacionalno varnost je Vučić napovedal dramatično krepitev vojaških kapacitet Srbije in izrazil zaskrbljenost zaradi morebitnega zavezništva Prištine in Zagreba. Ponovil je, da po dogodkih v Venezueli mednarodno pravo ne deluje in da ZDA vsiljujejo svoje zakone svetu, kar je nevaren precedens tudi za Srbijo. Kljub temu je poudaril, da si Srbija želi prijateljstva z ZDA in vsemi državami.

Novi članki poročajo, da je Nicolás Maduro po prihodu v newyorški pripor spregovoril angleško, kar je sprožilo odzive po vsem svetu. Maduro je bil izbran za naslednika Huga Cháveza in je Venezuelo vodil od njegove smrti leta 2013. Zdaj se v New Yorku sooča z obtožbami, povezane z mamili in orožjem. Med zaporniki omenjajo tudi El Čapa in Paf Didija.

Košarkarji beograjskega Partizana so v 13. krogu lige ABA na gostovanju v Čačku premagali domači Borac z rezultatom 106:91. Tekma je minila v znamenju izjemno učinkovite napadalne igralke gostov, pri čemer je ključno vlogo odigral Nik Kalates, ki je z natančnim metom za tri točke prelomil srečanje v korist beograjske ekipe. Zmaga v uvodni tekmi leta 2026 potrjuje visoke ambicije kluba v regionalnem tekmovanju. Trener Partizana Đoan Penjaroja je po srečanju izrazil zadovoljstvo nad predstavo v napadu, vendar je obenem opozoril na pomanjkljivosti v obrambi. Po njegovih besedah bi morala biti ekipa v defenzivnih nalogah precej bolj čvrsta, kljub temu pa končni uspeh ni bil ogrožen. Partizan tako nadaljuje svoj zmagovalni niz, ki ga gradi na krilih izkušenih posameznikov in taktične discipline, ki jo zahteva novi strateg.

Beograjski Partizan je v 13. krogu lige ABA zabeležil svojo deseto zmago v sezoni, potem ko je v Čačku premagal domači Borac z rezultatom 106:91. Črno-beli so tekmo začeli nekoliko zadržano, saj so domačini večji del prve četrtine vodili, vendar so gostje s preobratom ob koncu prvega dela prevzeli pobudo. Na odmor so odšli s prednostjo devetih točk (56:47). V drugem polčasu so varovanci Željka Obradovića stopnjevali ritem in v tretji četrtini prvič dosegli dvomestno prednost. Tekmo so zaznamovali zadeti meti za tri točke Nicka Calathesa, ki so dokončno strli odpor gostiteljev. Partizan je z učinkovito napadalno igro v zadnji četrtini le še potrdil zmago in uspešno vstopil v koledarsko leto 2026. Za Borac je bil to osmi poraz v letošnjem regionalnem tekmovanju, s čimer ostajajo v spodnjem delu prvenstvene lestvice.

Obrambni minister Združenih držav Amerike Pete Hegseth je na tiskovni konferenci poudaril vojaško moč države in poslal jasno opozorilo vsem svetovnim nasprotnikom. Njegove izjave so sledile odmevni vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile v Venezueli aretirale predsednika Nicolása Madura. Hegseth je izpostavil, da lahko Amerika svojo voljo uveljavi kjerkoli in kadarkoli, pri čemer je ameriške vojščake označil za elito naroda. Na istem dogodku je o izvedeni operaciji spregovoril tudi predsednik Donald Trump. Retorika obrambnega ministrstva nakazuje na novo obdobje agresivnejše zunanje politike ZDA, ki temelji na neposredni vojaški intervenciji in hitrem ukrepanju proti tujim voditeljem, ki jih Washington označi za grožnjo ali nasprotnike. Dogodek je sprožil burne odzive v mednarodni javnosti, saj aretacija sedečega predsednika druge države predstavlja precedens v sodobnih mednarodnih odnosih.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodriguez je v javnem nagovoru odločno zanikala trditve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je po domnevni aretaciji Nicolasa Madura prisegla kot nova predsednica države. Trump je pred tem na novinarski konferenci izjavil, da je Rodriguezova že prevzela funkcijo in da je ameriški državni sekretar Marco Rubio z njo že opravil pogovore o mirnem prehodu oblasti. Ameriški predsednik je še dodal, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo do končne tranzicije. Rodriguezova je te navedbe označila za neresnične in poudarila, da Nicolas Maduro ostaja edini zakoniti predsednik države. V svojem nastopu na državni televiziji je dejala, da so Združene države Amerike s svojimi dejanji pod izmišljenimi pretvezi napadle venezuelsko suverenost. Pozvala je k takojšnji izpustitvi Madura in njegove žene Cilie Flores ter poudarila, da je vlada pripravljena braniti državo in njene naravne vire. Kljub ostrim besedam je izrazila pripravljenost na sodelovanje z ameriško administracijo, vendar le v skladu z veljavno venezuelsko zakonodajo.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotomontažo, ki prikazuje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura v družbi agentov ameriške Agencije za boj proti drogam (DEA). Na sliki je Maduro upodobljen z lisicami na rokah, rešilnim jopičem okoli vratu in zaščitnimi slušalkami, medtem ko v roki drži steklenico vode. Ob njem stoji moški v jakni z razpoznavnimi oznakami DEA, kar namiguje na morebitno aretacijo ali izročitev venezuelskega voditelja ameriškim oblastem. Objava je sprožila številne odzive v mednarodni skupnosti, saj Združene države Amerike že dlje časa ne priznavajo legitimnosti Madurovega režima in so proti njemu vložile obtožnice zaradi trgovine z drogami. Kljub temu da gre za vizualno manipulacijo, Trumpova poteza odraža njegovo zaostreno politiko do Caracasa in napoveduje morebitne prihodnje pritiske na venezuelsko vlado. Analitiki poudarjajo, da takšne objave služijo predvsem mobilizaciji podpornikov in stopnjevanju diplomatskih napetosti med državama.

Združene države Amerike so v nočni vojaški operaciji v Venezueli prijele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Silio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa se Maduro trenutno nahaja na ameriški vojaški ladji USS Iwo Jima, kjer se bo soočil z obtožnico zaradi trgovine z drogami in orožjem. Zaenkrat še ni uradno potrjeno, kje bosta zakonca bivala med sodnim postopkom v ZDA, vendar ameriški mediji poročajo o možnosti namestitve v strogo varovanem zveznem zaporu v Brooklynu. Metropolitan Detention Center v New Yorku velja za eno najbolj varovanih ustanov v državi, kjer so v preteklosti zaprli nevarne kriminalce, kot sta bila vodja kartela Joaquín "El Chapo" Guzmán in Ismael "El Mayo" Zambada García. Zapor je bil po samomoru Jeffreyja Epsteina v sosednji ustanovi dodatno zavarovan, da bi preprečili morebitne poskuse pobega ali samomora. Varnostni strokovnjaki opozarjajo, da bi namestitev visokega politika v gosto naseljenem območju New Yorka lahko predstavljala precejšnje tveganje, zato končna odločitev o kraju pripora še ni bila sprejeta.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je po aretaciji s soprogo Silio Flores prispel v letalsko bazo nacionalne garde Stewart v New Yorku. Po poročanju ameriške mreže CNN so ga tja prepeljali z letalom pod strogim varovanjem zveznih organov, potem ko so Združene države Amerike proti njemu sprožile obtožbe zaradi narkoterorizma. To dejanje predstavlja vrhunec večletnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj so ameriške oblasti Madura že dalj časa obravnavale kot vodjo mednarodne kriminalne združbe. Pričakuje se, da bo Maduro prihodnji teden stopil pred zvezno sodišče na Manhattnu, kjer se bo spopadel z obtožbami glede trgovine z drogami in nedovoljenega posedovanja orožja. Ameriško ministrstvo za pravosodje mu očita sodelovanje z militantnimi skupinami, s katerimi naj bi preplavljal ameriški trg s kokainom. Njegov prihod v Združene države Amerike v lisicah pomeni zgodovinski precedens, saj gre za enega redkih primerov, ko je bil aktualni voditelj države pridržan in priveden pred ameriško sodstvo zaradi obtožb organiziranega kriminala.

Priznani srbski igralec Branimir Brstina je bil dan pred svojim 65. rojstnim dnem nujno sprejet v Urgentni center v Beogradu zaradi močnih bolečin v prsih. Po opravljenih pregledih so zdravniki ugotovili, da je igralec utrpel srčni infarkt, zato so se odločili za takojšen operativni poseg. Med operacijo so mu vstavili stent, s čimer so stabilizirali njegovo zdravstveno stanje. Brstino je v bolnišnico pospremila soproga, ki mu je nudila podporo med sprejemom na oddelek. Po poročanju medijev je bil igralec po posegu zadržan v koronarni enoti na opazovanju. Viri blizu igralca navajajo, da se Brstina po operaciji počuti dobro in da je njegovo stanje stabilno, čeprav je ob prihodu prejel močna protibolečinska sredstva zaradi intenzivnih simptomov.

Bošnjaška stranka (BS) je Demokratski partiji socialistov (DPS) ponudila politično platformo za nadaljnje sodelovanje, pri čemer je predsednik občinskega odbora BS Ernad Suljević napovedal možnost razpustitve koalicije v Bijelem Polju. Suljević je pojasnil, da bo stranka v naslednjih petih dneh uradno predstavila svoje zahteve, v kolikor pa DPS nanje ne bo pristala, bo BS poiskala alternativne poti za vodenje lokalne oblasti. Stranka izraža močno nezadovoljstvo s trenutnim delovanjem koalicije in poudarja potrebo po hitrejšem gospodarskem razvoju občine. Organi stranke se bodo v prihodnjih dneh sestali, da dokončno oblikujejo strategijo in potrdijo besedilo platforme. Suljević je poudaril, da trenutno stanje ne zagotavlja uresničevanja ključnih razvojnih ciljev, ki so jih obljubili volivcem. Ta politična napetost v Bijelem Polju odraža širšo dinamiko na črnogorskem političnem prizorišču, kjer se lokalna zavezništva pogosto prepletajo z nacionalnimi interesi manjšinskih strank in nekdanje vladajoče elite.

Policija je v Spužu aretirala Nikolo Boljevića (24) iz Podgorice, pripadnika organizirane kriminalne skupine, zaradi suma, da je 30. decembra v Markovićih nad Budvo ubil Sima Markovića, domnevnega člana škaljarskega klana. Med aretacijo se ni upiral. Boljević je bil pred tem že zaprt zaradi poskusa umora.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi izrazilo globoko ogorčenje nad ameriškimi vojaškimi napadi v Venezueli in aretacijo predsednika Nicolása Madura. Peking je dogajanje označil za grobo kršitev mednarodnega prava ter Washington pozval k doslednemu spoštovanju Ustanovne listine Združenih narodov. Kitajska diplomacija je poudarila, da je bila država nad odprto uporabo sile proti suvereni državi šokirana, dejanje pa je označila za nesprejemljivo v sodobnih mednarodnih odnosih. Uradni Peking meni, da tovrstne enostranske vojaške operacije spodkopavajo svetovno stabilnost in suverenost narodov. V izjavi so pozvali mednarodno skupnost k zaščiti načel nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Kitajska vlada vztraja, da mora biti reševanje političnih kriz v Venezueli v rokah njenih državljanov, brez zunanjega vojaškega pritiska ali prisilnih ukrepov s strani Združenih držav Amerike.

Združene države Amerike so izvedle napad na Venezuelo, aretirale Nicolása Madura in ga obtožile narko-terorizma. Župan New Yorka, Zohran Mamdani, je dejal, da je napad kršitev ameriškega in mednarodnega prava ter ga označil za vojno dejanje. Maduro naj bi bil na poti v New York, kjer mu bodo sodili. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ameriški napad ocenil kot nevaren precedens in poudaril pomen spoštovanja mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN. Varnostni svet ZN bo v ponedeljek razpravljal o Venezueli. Obstaja možnost, da bo Maduro med sojenjem v ZDA pristal v newyorškem zaporu.

Nogometaši torinskega Juventusa so v 18. krogu italijanske Serie A nepričakovano remizirali z ekipo Lecce z rezultatom 1:1. Potem ko je torinska ekipa leto 2025 zaključila s tremi zaporednimi zmagami, je prvo tekmo v letu 2026 končala z razočaranjem pred domačimi navijači. Gostje so povedli ob koncu prvega polčasa, ko je v drugi minuti sodnikovega podaljška zadel Lamek Banda. Juventus je hitro odgovoril v drugem delu igre, saj je Weston McKennie v 50. minuti izid poravnal. Kljub premoči in številnim priložnostim domačim ni uspelo doseči zmagovitega zadetka. Tragična figura srečanja je postal kanadski napadalec Jonathan David, ki je v 66. minuti neuspešno izvedel kazenski strel s t.i. panenko, kar je vratar Wladimiro Falcone z lahkoto ubranil. V dramatičnem zaključku je Kenan Yildiz zadel še vratnico, David pa je v sodnikovem podaljšku zgrešil prazna vrata. Remi pomeni, da Juventus ostaja izven mest, ki vodijo v Ligo prvakov, kar je po jesenskih okrepitvah in ambicioznih napovedih pod vodstvom Luciana Spallettija precejšen spodrsljaj.

Varnostni svet Združenih narodov se je sestal na izrednem zasedanju zaradi vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v Venezueli. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je napad označil za nevaren precedens v mednarodnih odnosih in poudaril nujnost spoštovanja mednarodnega prava ter Ustanovne listine ZN. Po navedbah virov blizu organizacije je bila seja sklicana na pobudo več držav, ki izražajo zaskrbljenost nad destabilizacijo regije. Dogodek je sprožil ostre odzive v mednarodni skupnosti, saj Guterres opozarja na kršenje suverenosti držav. Čeprav so Združene države Amerike svoje dejanje utemeljevale z različnimi razlogi, v uradnih krogih Združenih narodov prevladuje prepričanje, da gre za neupravičen poseg v notranje zadeve neodvisne države. Razprava v Varnostnem svetu naj bi se osredotočila na preprečevanje nadaljnjega stopnjevanja nasilja in iskanje diplomatskih rešitev za venezuelsko krizo.

Izkušeni košarkar Crvene zvezde Nikola Kalinić se bo po napovedih selektorja Dušana Alimpijevića in predsednika srbske košarkarske zveze Nebojše Čovića vrnil v srbsko reprezentanco. Čeprav se je pred tem namigovalo, da je Kalinić svojo reprezentančno pot že zaključil, so zadnji pogovori prinesli preobrat. Selektor Alimpijević je Kalinićev povratek potrdil po ogledu tekme med turškim klubom Anadolu Efes in Crveno zvezdo, kjer sta z igralcem razpravljala o prihodnosti v dresu z državnim grbom. Nebojša Čović je izrazil veliko zadovoljstvo, da je košarkar privolil v ponovno sodelovanje, in nakazal, da bi se Kalinić lahko na seznamu reprezentantov znašel že v prihajajočem reprezentančnem oknu v februarju. Kalinićeva odločitev, da ponovno obleče reprezentančni dres, velja za pomembno okrepitev za srbsko moštvo, saj gre za igralca z bogatimi mednarodnimi izkušnjami, ki kljubuje preteklim domnevam o reprezentančni upokojitvi.

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo, ki domnevno prikazuje venezuelskega voditelja Nicolasa Madura v ujetništvu. Na posnetku je Maduro prikazan z lisicami na rokah, pri čemer Trumpove navedbe namigujejo, da je bil predsednik Venezuele pridržan s strani ameriških sil ali njihovih zaveznikov. Objava je hitro zaokrožila po svetovnih medijih, vendar uradne potrditve o lokaciji ali stanju Madura s strani neodvisnih virov še ni. Dogodek predstavlja vrhunec dolgoletnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Združene države Amerike že dlje časa ne priznavajo Madura kot zakonitega predsednika Venezuele in so proti njemu vložile obtožnice zaradi trgovine z drogami in terorizma. Fotografija, ki jo je delil Trump, služi kot vizualna potrditev ameriških prizadevanj za odstranitev Madura z oblasti, čeprav podrobnosti o sami operaciji zajetja ostajajo nejasne.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile v vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po navedbah Bele hiše so Madura, ki ga Washington obtožuje vodenja narko kartela in terorizma, že odpeljali proti New Yorku, kjer mu bodo sodili. Aretacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja pritiska na venezuelski režim, ki so se v zadnjih tednih sprevrgle v neposredno vojaško posredovanje. Trumpova administracija je Madura predhodno označila za vodjo kriminalne združbe, kar je Pentagonu omogočilo širši nabor vojaških možnosti za ukrepanje. Operacija se je zgodila po obdobju intenzivnega zaostrovanja odnosov, ko so ZDA krepile svojo prisotnost v regiji in izvajale obsežne vojaške vaje ob venezuelskih mejah. Maduro, nekdanji voznik avtobusa, ki je na oblast prišel po smrti Huga Cháveza, je v odgovor na grožnje mobiliziral težko orožje in rakete, vendar to ni preprečilo ameriškega vdora. Po poročilih iz regije so ZDA sprožile val napadov, ki bi se lahko v prihodnjih dneh še okrepili, medtem ko se mednarodna skupnost sooča z novo politično realnostjo v Južni Ameriki.