Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v Teheranu ukazal varnostnim silam, naj ostro ukrepajo proti protestnikom, ki jih je označil za izgrednike. V prvem javnem odzivu na večdnevne protivladne demonstracije je Hamenej poudaril, da pogovori s tistimi, ki povzročajo nemire, niso več mogoči in da jih je treba postaviti na njihovo mesto. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je v nasilju, ki spremlja proteste zaradi gospodarske krize in padca vrednosti iranskega riala, do zdaj umrlo najmanj deset ljudi. Hamenej je za nemire v državi znova okrivil zunanje sovražnike, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Iranski predsednik je ob tem izjavil, da se država nahaja v obsežni vojni z ZDA, Izraelom in Evropo. Po navedbah iranskega vrha naj bi tuje sile podpihovale trgovce in lastnike trgovin k skandiranju gesel proti islamu in islamski republiki. Izjava vrhovnega voditelja po oceni analitikov predstavlja neposredno dovoljenje varnostnim strukturam za uporabo agresivnih metod pri zatiranju uporov. Napetosti v regiji so se dodatno zaostrile po opozorilih ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede iranskega ravnanja.

Mali je z desetimi igralci premagal Tunizijo s 3:2 po enajstmetrovkah in se uvrstil v četrtfinale Afriškega pokala narodov 2025. El Bilal Toure je zadel odločilno enajstmetrovko, potem ko se je tekma končala z rezultatom 1:1.

Venezuelskega predsednika Nicolása Madura so v Karakasu aretirale elitne enote ameriških specialnih sil, kar je potrdil ameriški predsednik Donald Trump. Maduro je bil po aretaciji, v kateri je bila zajeta tudi njegova soproga Cilia Flores, prepeljan iz države. Proti njemu in članom njegove družine so Združene države Amerike vložile obtožnico, ki ga bremeni zarote za narko-terorizem, tihotapljenja več tisoč ton kokaina na ameriško ozemlje ter nezakonitega posedovanja orožja in uničevalnih naprav. Ameriška stran trdi, da je Maduro venezuelske državne institucije spremenil v središče korupcije, ki so ga poganjali prihodki od trgovine z mamili. Pam Bondi je ob predstavitvi obtožnice navedla, da so venezuelski uradniki omogočali delovanje nasilnim narko-terorističnim skupinam, ki so kokain neovirano proizvajale in transportirale v ZDA. Po njenih besedah se bo Maduro zdaj spoprijel s polno močjo ameriškega pravosodja pred tamkajšnjimi sodišči. Mednarodna javnost ostaja deljena glede vprašanja, ali bo ta dogodek vodil do formalnega sodnega procesa ali pa gre za del širšega dogovora o njegovem odhodu z oblasti.

Tožilstvo švicarskega kantona Valais je uradno sprožilo kazensko preiskavo proti dvema menedžerjema bara La Constellation v turističnem središču Crans-Montana, kjer je v uničujočem požaru med silvestrovanjem 1. januarja življenje izgubilo najmanj 40 ljudi. Preiskovalci sumijo, da sta odgovorni osebi opustili dolžna varnostna ravnanja, kar je privedlo do ene najhujših tragedij v novejši zgodovini švicarskega turizma. Požar je izbruhnil v zgodnjih jutranjih urah, ko je bilo v objektu veliko število gostov, ki so praznovali prihod novega leta. Preiskava se osredotoča na morebitno kršitev predpisov o požarni varnosti in povzročitev smrti iz malomarnosti. Oblasti v kantonu Valais so potrdile, da zbirajo dokaze o tehničnem stanju objekta in delovanju varnostnih sistemov v času nesreče. Švicarski organi so poudarili, da bo postopek temeljit, saj želijo ugotoviti natančne vzroke za tako visoko število žrtev v zaprtem prostoru. Identifikacija vseh pokojnih še vedno poteka, saj so nekatera trupla zaradi intenzivnosti ognja močno poškodovana.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto naznanil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežne napade na Venezuelo. Po besedah predsednika Trumpa so ameriške sile v okviru operacije zajele venezuelskega voditelja Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju oba odstranile iz države. Podrobnosti o sami izvedbi napadov in trenutni lokaciji pridržanega Madura za zdaj ostajajo neznane, vendar je Trump napovedal skorajšnjo tiskovno konferenco, na kateri bo pojasnil več podrobnosti o dogajanju. Svetovni voditelji so se na novico o aretaciji odzvali z mešanimi občutki, medtem ko se mednarodna skupnost pripravlja na morebitne geopolitične posledice te nenadne vojaške akcije. Operacija predstavlja drastičen preobrat v ameriški zunanji politiki do Venezuele, ki je bila že vrsto let pod močnim diplomatskim in gospodarskim pritiskom Washingtona. Razvoj dogodkov v Caracasu spremljajo vse večje svetovne prestolnice, saj bi odstranitev Madura lahko pomenila popolno destabilizacijo ali pa nov začetek za to južnoameriško državo.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je uradno pozvalo oblast v Združenih državah Amerike k takojšnji izpustitvi venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Moskva je v izjavi za javnost poudarila, da zahteva njuno svobodo, s čimer se je odzvala na nedavne dogodke, povezane z aretacijo ali pridržanjem venezuelskega voditelja s strani ameriških organov. Ruska stran je zahtevo označila za nujno in odločno, kar še dodatno zaostruje že tako napete odnose med Moskvo in Washingtonom glede vprašanja legitimnosti oblasti v Venezueli. Ruska diplomacija s tem dejanjem ponovno potrjuje svojo vlogo ključne zaveznice Madurovega režima, medtem ko Združene države Amerike Madurovo vlado že dlje časa označujejo za nelegitimno. Poziv ministrstva odraža širšo geopolitično strategijo Rusije, ki se spopada z zahodnim vplivom v Latinski Ameriki in si prizadeva za zaščito svojih interesov v regiji. V uradnem sporočilu so poudarili, da pričakujejo takojšnje ukrepanje ameriškega vodstva.

Po navedbah pristojnih je do incidenta prišlo, ko je smučar potegnil jeklenico v napačno smer, kar je povzročilo njen izpad. Poškodovani smučar ni v smrtni nevarnosti in je utrpel lažjo poškodbo, vendar natančne informacije o naravi poškodbe še niso znane.

Združene države Amerike so v soboto sprožile obsežno vojaško operacijo proti Venezueli, kar predstavlja najnovejšo v dolgem nizu ameriških intervencij v Latinski Ameriki. Napad se je zgodil po obdobju stopnjevanih napetosti, med katerimi je venezuelski predsednik Nicolas Maduro Washington večkrat pozval k miru in opozarjal pred »noro vojno«. Ameriška administracija je operacijo utemeljila kot del širše strategije proti režimu chavizma, medtem ko Caracas trdi, da gre za nezakonit poskus zrušitve legitimne oblasti. Zgodovina odnosov med državama je zaznamovana s številnimi obtožbami o vmešavanju. Že pokojni predsednik Hugo Chavez in njegov naslednik Maduro sta Združene države Amerike redno obtoževala podpore državnim udarom, vključno s tistim iz leta 2002, ko je bil Chavez za dva dni odstranjen s položaja. Trenutna vojaška akcija sledi odobritvi obveščevalnih operacij s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kar je venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino Lopez označil za vnaprej obsojeno na neuspeh. Latinskoameriška regija tako ponovno postaja prizorišče neposrednega vojaškega posredovanja velesile, kar obuja spomine na hladnovojne operacije proti Castru in drugim levičarskim voditeljem.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da bo Srbija še v letošnjem letu sprejela vse potrebne formalne odločitve za ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka. Po predsednikovih besedah bo vojaška obveznost predvidoma trajala od 75 do 90 dni, njen namen pa je krepitev obrambne moči države in vzgoja mladih generacij. Vučić je poudaril, da se je način življenja mladih spremenil, vendar morajo vsi razumeti pomen nacionalne varnosti v spremenjenih globalnih okoliščinah. Napoved se je zgodila med ogledom del na novem objektu za pripadnike specialne enote vojaške policije Kobre v vojašnici Vasa Čarapić v Beogradu. Predsednik je izpostavil, da država trenutno aktivno vlaga v posodobitev vojaške infrastrukture, ki bo omogočila namestitev prvih rekrutov. Ta odločitev sledi daljšemu obdobju razprav o varnostnih izzivih na Zahodnem Balkanu in odraža srbsko politiko krepitve lastnih vojaških zmogljivosti v luči regionalnega oboroževanja.

Uprava policije Črne gore je od začetka operativne akcije »Petarda«, ki se je začela 15. decembra 2025, do 3. januarja 2026 zasegla skupno 88.603 kosov različnih pirotehničnih sredstev. Med zaseženimi predmeti prevladujejo petarde, ki jih je bilo 88.095, policisti pa so odkrili še 158 ognjemetov in 350 prskalic. Prepovedana sredstva so bila zasežena državljanom v več mestih, vključno s Podgorico, Nikšićem in Beranami. Policija je zoper večino posameznikov, ki so pirotehniko posedovali z namenom nedovoljene prodaje, že podala kazenske ovadbe zaradi suma storitve kaznivega dejanja nedovoljene trgovine. O pravnih kvalifikacijah za preostale vpletene se bodo pristojni tožilci izrekli naknadno. Akcija, ki se bo nadaljevala do 15. januarja 2026, je usmerjena predvsem v preprečevanje težkih poškodb ter zagotavljanje varnosti med novoletnimi in božičnimi prazniki.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila podporo Evropske unije narodu Venezuele in poudarila, da EU podpira mirno in demokratično tranzicijo v državi. Rešitev mora biti skladna z mednarodnim pravom.

Košarkar turškega kluba Fenerbahče Wade Baldwin je bil uradno imenovan za najkoristnejšega igralca (MVP) 19. kroga elitnega evropskega košarkarskega tekmovanja Evroliga. Baldwin je v dresu turškega velikana blestel na srečanju proti španski ekipi Baskonia, ki ga je Fenerbahče dobil z rezultatom 108:93. Ameriški branilec je k zmagi prispeval 24 točk, ob tem pa je zabeležil še sedem podaj in dosegel visok statistični indeks učinkovitosti. Svojo ekipo je vodil do pomembne zmage v boju za zgornji del lestvice, pri čemer je pokazal izjemno natančnost pri metih iz igre in ključno vlogo pri organizaciji napadov. Njegova predstava je bila ključna za prekinitev niza slabših rezultatov turškega moštva, obenem pa je to zanj že eno izmed številnih priznanj za igralca kroga v njegovi karieri v evropski košarki. Fenerbahče se s to zmago utrjuje med kandidati za neposredno uvrstitev v četrtfinale tekmovanja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uradno predlagal imenovanje Denisa Šmihala na položaj podpredsednika vlade in ministra za energetiko. Šmihal, ki je pred tem opravljal dolžnosti obrambnega ministra in bil v preteklosti tudi predsednik vlade, bo po novem vodil strateško pomemben energetski resor. Predlog za njegovo imenovanje prihaja v času obsežne rekonstrukcije ukrajinske vlade, ki jo je predsednik napovedal za okrepitev ključnih državnih sektorjev. Prestrukturiranje v Kijevu vključuje premik Šmihala z obrambnega položaja, ki ga bo po predhodnih napovedih zasedel Mihajlo Fedorov. Ta kadrovska poteza je neposredna posledica širših prizadevanj Zelenskega za reorganizacijo obrambne in energetske politike države. Pričakuje se, da bo ukrajinski parlament o predlaganem imenovanju glasoval v kratkem, s čimer bi Šmihal uradno prevzel nove pristojnosti v vladi.

Črnogorsko ministrstvo za javna dela je objavilo javni razpis za dokončanje gradbenih del na cestnem odseku Vragodo–Vrioci–Žarski katun v občini Mojkovac. Projekt predstavlja ključno prometno povezavo, ki bo omogočila dostop do bodočega smučarskega centra Žarski, kar je strateškega pomena za razvoj zimskega turizma na severu države. Načrtovana dela obsegajo celovito izgradnjo cestišča z vsemi spremljajočimi elementi, s čimer želijo oblasti zagotoviti trajno, funkcionalno in varno prometno infrastrukturo. Investicija v cestno omrežje je del širših prizadevanj črnogorske vlade za gospodarski preporod manj razvitih regij. Izboljšana dostopnost do gorskih predelov bo predvidoma spodbudila nove turistične tokove in priložnosti za lokalno prebivalstvo. Ministrstvo je ob tem poudarilo, da je vzpostavitev sodobne infrastrukture predpogoj za polno delovanje načrtovanih turističnih kapacitet v regiji.

V Črni gori je cepivo proti humanemu papilomavirusu (HPV) do sedaj prejelo več kot 15.000 deklic in dečkov oziroma mladih odraslih, so sporočili z Inštituta za javno zdravje (IJZ). Po zadnjih podatkih je bilo skupno cepljenih 11.274 deklet in 4.006 fantov. Samo v preteklem letu so zdravstvene ustanove razdelile nekaj več kot 4.000 odmerkov cepiva, kar kaže na postopno rast zanimanja za preventivno zaščito pred rakom materničnega vratu in drugimi s HPV povezanimi obolenji. Statistični podatki kažejo, da delež cepljenih deklic, ki so v lanskem letu dopolnile 15 let, znaša 29,5 odstotka, kar je opazen skok v primerjavi s prejšnjimi leti. Pri dečkih iste starosti je precepljenost dosegla 16,9 odstotka. Inštitut za javno zdravje ob tem poudarja, da so najboljši rezultati opazni v občinah, kjer zdravstveni domovi dosledno izvajajo sistematične preglede ob koncu osnovne in srednje šole. Čeprav se trendi izboljšujejo, pristojni opozarjajo, da bi bil obseg cepljenja lahko še večji za zagotovitev dolgoročne javnozdravstvene varnosti. V primerjavi s Slovenijo, kjer so številke cepljenih bistveno višje, Črna gora še vedno spoznava prednosti nacionalnega programa cepljenja, ki se je v zadnjem obdobju razširil tudi na moško populacijo.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi visoke inflacije in ekonomskih razmer, razširili po celotni državi in postali vse bolj nasilni, kar je terjalo nove smrtne žrtve. Iranska policija je v soboto sporočila, da ne bo dovolila, da bi se mirne demonstracije sprevrgle v nerede ali oborožen upor. Tiskovni predstavnik policije je za tiskovno agencijo Fars izjavil, da bodo varnostne sile varovale državo in prebivalce do zadnjega diha ter preprečile sovražnikom države izkoriščanje razmer. Incidenti so se stopnjevali v več provincah, pri čemer policija stopnjuje svojo retoriko proti protestnikom, ki jih obtožujejo načrtovanja oboroženih vstaj. Razmere ostajajo napete, saj se število mrtvih po neuradnih podatkih še naprej povečuje, oblasti pa napovedujejo neizprosen odgovor na kakršno koli obliko nasilnega upora.

Ministrstvo za javna dela Črne gore je objavilo javni razpis za dokončanje gradbenih del na cestnem odseku Vragodo–Vrioci–Žarski katun v občini Mojkovac. Projekt predstavlja ključen infrastrukturni korak, saj bo občini Mojkovac zagotovil neposredno cestno povezavo z načrtovanim smučarskim središčem Žarski. Iz ministrstva so sporočili, da dela obsegajo celovito izgradnjo ceste z vsemi pripadajočimi elementi, kar bo zagotovilo trajno, funkcionalno in varno prometnico. Ta investicija je del širšega načrta za krepitev turističnega potenciala severnega dela države in boljšo valorizacijo gorskih območij. Z izvedbo tega projekta se vzpostavljajo pogoji za nadaljnji razvoj turističnih zmogljivosti in krepitev lokalnega gospodarstva. Ministrstvo s tem nadaljuje s sistematičnim izvajanjem infrastrukturnih projektov, ki so namenjeni enakomernemu regionalnemu razvoju Črne gore. Poleg tega so v istem obdobju objavili tudi mednarodni natečaj za novo naselje Velje brdo, kar kaže na intenzivno investicijsko dejavnost na področju javnih del v državi. Gradnja ceste do bodočega smučišča Žarski ostaja eden izmed prednostnih ciljev za izboljšanje zimske turistične ponudbe.

V Kranjski Gori se je odvila ženska veleslalomsko preizkušnja za svetovni pokal v alpskem smučanju, na kateri je slavila Švicarka Camille Rast. Tekma na progi Podkoren je bila prva v koledarskem letu 2026, na njej pa je po dveh vožnjah Rast uspela obdržati prednost pred tekmicami in si zagotoviti zmago. Švicarka je vodila že po prvi vožnji, kjer si je nabrala precejšnjo prednost pred zasledovalkami. Hrvaška predstavnica Zrinka Ljutić, ki je v letošnji sezoni kazala odlično veleslalomsko formo in v Kranjsko Goro pripotovala kot peta v skupnem seštevku discipline, je zabeležila skromnejši rezultat od pričakovanj. Po prvi vožnji je zasedala 17. mesto z zaostankom dobrih dveh sekund, v finalni vožnji pa je izgubila še nekaj mest in tekmovanje zaključila na 22. mestu. Kljub slabšemu nastopu na strmini Podkoren Ljutić ostaja v vrhu svetovnega pokala, medtem ko je kranjskogorska tekma znova postregla z zahtevnimi pogoji za tekmovalke.

V Črni gori, natančneje na deponiji komunalnih odpadkov Možura pri Baru, so uradno zagnali prvo elektrarno na deponijski plin v regiji. Gre za strateški okoljski projekt, ki so ga v sodelovanju izvedli deponija Možura, Eko sklad in slovenski Center za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR). Naprava, ki je bila v poskusnem obratovanju že od konca preteklega leta, bo omogočila znatno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov ter boljši nadzor nad vplivi deponije na okolje, hkrati pa bo prispevala k lokalni proizvodnji električne energije. Celotna vrednost investicije je ocenjena na 1,8 milijona evrov, projekt pa predvideva letno proizvodnjo do 7,5 GWh električne energije. Direktor deponije Senad Arabelović je poudaril pomen tehnologije za energetsko samooskrbo in trajnostni razvoj regije. Projekt predstavlja pomemben korak pri sanaciji deponijskih plinov, ki bi sicer nenadzorovano uhajali v ozračje, sedaj pa se koristno uporabljajo za proizvodnjo energije, kar odraža širši regionalni trend prehoda na obnovljive vire energije s pomočjo mednarodnega kapitala in znanja.

Predsednik ZDA Donald Trump je sporočil, da so ZDA izvedle obsežen vojaški udar na Venezuelo, v katerem so bili predsednik Nicolas Maduro in njegova soproga aretirani in odpeljani iz države. Po ameriškem napadu na Caracas, kjer so odjeknile eksplozije, venezuelska vlada ne ve, kje se Maduro in njegova soproga nahajata, ter zahteva dokaze, da sta živa. Podpredsednica Delsi Rodrigez naj bi prevzela funkcijo predsednika in načrtovala tranzicijo oblasti. Trump je dejal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo do prave tranzicije.