Srbski minister za notranje zadeve Ivica Dačić je izjavil, da je srbska policija v preteklem obdobju uspešno opravila svoje naloge ter ohranila javni red in mir, kljub temu da se je država soočala z rekordnim številom neprijavljenih javnih shodov in blokad. Po Dačićevih besedah so od tragedije v Novem Sadu zabeležili kar 29.000 takšnih dogodkov, kar predstavlja izziv brez primere v zgodovini države. Minister je poudaril, da policija kljub pritiskom in nezakonitosti shodov ni ogrozila stabilnosti države. Poleg ocene varnostnih razmer se je Dačić dotaknil tudi prihajajočih volitev in sodelovanja s predsednikom Aleksandrom Vučićem. Čeprav o točnem datumu ali obliki skupnega nastopa na volitvah še niso razpravljali, je Dačić zagotovil, da koalicija med njegovo Socialistično partijo Srbije (SPS) in Vučićevo Srbsko napredno stranko (SNS) ostaja trdna. Poudaril je, da sta stranki v desetih letih sodelovanja premostili vse morebitne spore in da bo SPS ohranila svojo identiteto tudi v prihodnje. Ob tem je sarkastično pripomnil, da volitve niso nekaj, kar bi si ljudje želeli vsak dan, in napovedal pripravljenost stranke na volilno tekmo, ki naj bi se po Vučićevih napovedih odvila konec leta 2026.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v noči s petka na soboto izvedle obsežne vojaške letalske napade v Venezueli, katerih osrednji cilj je bil režim predsednika Nicolasa Madura. Po navedbah ameriških uradnikov so sile ciljale ključne vojaške objekte v prestolnici Caracas in obalnih območjih, pri čemer je bilo slišati najmanj sedem močnih eksplozij. Trump je potrdil, da so ameriške sile pridržale Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju nato izgnale iz države. V prestolnici so se po zračnih napadih oglasile sirene za nevarnost, deli mesta pa so ostali brez električne energije, vključno z glavno vojaško bazo. Očividci so poročali o preletih težkih transportnih helikopterjev in bojnih letal, medtem ko so se pred predsedniško palačo razporedila venezuelska oklepna vozila. Venezuelska vlada je dejanje ostro obsodila kot vojaško agresijo in kršitev mednarodnega prava, pri čemer trdi, da je pravi namen napada prevzem nadzora nad državnimi naravnimi viri, zlasti nafto. Ameriška vojska sprva ni želela podrobneje komentirati svoje neposredne vloge, vendar so potrditve o Trumpovem ukazu prišle iz krogov blizu Bele hiše. V Venezueli je bilo razglašeno izredno stanje, Maduro pa je pred svojim izgnanstvom ukazal popolno mobilizacijo vseh obrambnih sil za zaščito države.

Črnogorski policisti so na mejnem prehodu Božaj med opravljanjem mejne kontrole odvzeli prostost državljanu Albanije z inicialkami B. M., ki je poskušal vstopiti v državo s ponarejenimi dokumenti. Osumljenec je vozil luksuzno vozilo znamke Audi A6 Avant z italijanskimi registrskimi oznakami. Ob kontroli je policistom predložil albanski potni list ter italijansko vozniško in prometno dovoljenje, za katera so policisti na prvi liniji kontrole takoj posumili, da nista pristna. V sodelovanju s pripadniki agencije Frontex so uslužbenci opravili podrobnejši pregled na drugi liniji mejne kontrole. Pri tem so ugotovili očitna odstopanja od originalnih dokumentov in potrdili, da gre za ponaredka. O dogodku so obvestili državno tožilko v Podgorici, ki je za osumljenca odredila pridržanje. Policija je poleg ponarejenih dokumentov zasegla tudi vozilo, zoper voznika pa bo podana kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin.

Venezuelska vlada je obsodila ameriško vojaško agresijo in jo označila za poskus prevzema nafte in mineralov. Predsednik Maduro je razglasil izredno stanje. Viri blizu opozicije poročajo, da naj bi šlo za dogovorjen odhod, ne za klasično vojaško akcijo. V Caracasu so se slišale eksplozije, deli mesta so ostali brez elektrike. Trump je izjavil, da so Madura zajeli in ga odpeljali iz države, kjer mu bodo sodili za narko-terorizem.

Venezuelci po svetu so različno reagirali na zajetje Nicolása Madura. V Madridu in Barranquilli so številni izrazili veselje in upanje, medtem ko so drugi zaskrbljeni zaradi prihodnosti države. Kljub zajetju Madura pa negotovost glede politične prihodnosti Venezuele ostaja, obstaja možnost preživetja chavizma, pojavljajo pa se tudi vprašanja glede vloge ministra za obrambo.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so ZDA izvedle obsežne napade na Venezuelo, zajele Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju odpeljale iz države. Napovedal je, da bo Maduru v ZDA sojeno zaradi narko-terorizma. Podpredsednica Venezuele zahteva dokaze, da je Maduro živ. V Caracasu so odjeknile eksplozije in slišati je bilo letala, deli glavnega mesta so ostali brez elektrike.

Kosovski organi pregona so v sodelovanju s policijo Severne Makedonije aretirali 25-letnega turškega državljana z začasnim prebivališčem v Tetovu, ki je osumljen umora in poskusa umora v Skopju. Kaznivo dejanje se je zgodilo v silvestrski noči, ko naj bi osumljenec M. T. streljal na žrtve, pri čemer je ena oseba izgubila življenje, druga pa je bila huje poškodovana. Po navedbah ministrstva za notranje zadeve Severne Makedonije so storilca izsledili na podlagi operativnih podatkov in mednarodnega sodelovanja. Preiskovalci so na podlagi zbranih dokazov in odredbe pristojnega tožilstva podali kazensko ovadbo, ki osumljenca bremeni umora. Aretacija na Kosovu predstavlja uspešen zaključek prve faze preiskave, osumljenec pa bo po predvidenem postopku izročen severnomakedonskim oblastem za nadaljnje procesiranje pred sodiščem. Incident je v regiji zbudil precejšnjo pozornost zaradi prazničnega časa, v katerem se je zgodil, ter hitrega pobega osumljenca čez državno mejo.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da gre pri aretaciji Nicolasa Madura za največjo vojaško akcijo v zgodovini in da ZDA prevzemajo upravljanje Venezuele. Napovedal je tudi možnost drugega napada. Namestnik ameriškega državnega sekretarja Kristofer Landau je izjavil, da bo Maduro odgovarjal pred ameriškim sodiščem, kjer se bo soočil s kazensko obtožnico. Rusija je obsodila ameriški napad na Venezuelo in poudarila, da mora Latinska Amerika ostati območje miru.

Ivica Dačić je ponovil, da je proti predčasnim volitvam, ker meni, da mora obstajati red, in dodal, da o tem ni govoril s predsednikom države Aleksandrom Vučićem in vrhom SNS. Vučić je izjavil, da bodo letos volitve in zanikal obtožbe opozicije, da je kdaj kradel na volitvah ali lagal.

Po ameriškem napadu na Venezuelo in aretaciji Nicolása Madura, ki je bil odpeljan v ZDA, je podpredsednica Delsi Rodrigez prevzela funkcijo predsednice in načrtuje tranzicijo oblasti. Vlada Venezuele zahteva nujno sejo Varnostnega sveta ZN in dokaz, da je Maduro živ. Prebivalci Venezuele so zmedeni glede tega, kdo trenutno vodi državo. Maduru v ZDA grozi smrtna kazen.

Donald Trump je izjavil, da so ameriške sile aretirale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo ter ju prevažajo v New York. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ocenil, da ameriški napad na Venezuelo predstavlja nevaren precedens. Varnostni svet ZN bo o Venezueli razpravljal v ponedeljek.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so Združene države izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo, ki so ju prepeljali iz države. Po poročanju CBS News naj bi Madura aretirala elitna ameriška vojaška enota za boj proti terorizmu, Delta Force. Venezuleski minister za zunanje zadeve Ivan Gil je izjavil, da Maduro ostaja predsednik države, sklicujoč se na ustavo.

Črnogorski policisti so v Nikšiću v okviru nacionalne akcije Petarda odvzeli prostost 26-letnemu moškemu, pri katerem so odkrili obsežno količino nedovoljenih pirotehničkih sredstev. Med nadzorom vozila, ki ga je vozil osumljeni S. F., so uslužbenci uprave policije našli in zasegli 7115 petard ter 30 kosov ognjemetnih izdelkov. Akcija je bila izvedena na podlagi predhodnih operativnih informacij o ilegalni prodaji pirotehnike. Nacionalna akcija Petarda je usmerjena v preprečevanje nezakonite trgovine in zlorabe pirotehničnih sredstev po celotni državi. Policija v Nikšiću je z zadnjim zasegom ponovno opozorila na nevarnosti uporabe tovrstnih sredstev. Proti osumljencu bodo sproženi ustrezni pravni postopki, pirotehnika pa je bila varno odstranjena s trga, s čimer so preprečili morebitne poškodbe pri končnih uporabnikih.

Združene države Amerike so v soboto zjutraj sprožile vojaško operacijo v Venezueli, ki vključuje zračne napade na ključne cilje v glavnem mestu Caracas in drugod po državi. Po navedbah ameriških uradnikov so tarče vključevale letališča in vojaške objekte, medtem ko so poročila s terena potrdila močne eksplozije, ki jim je sledil zvok bojnih letal. Deli prestolnice so zaradi napadov ostali brez oskrbe z električno energijo. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po dogodkih razglasil izredno stanje in ostro obsodil dejanja Washingtona. Vlada v Caracasu je napade označila za izjemno resno vojaško agresijo in poskus Združenih držav Amerike, da si nasilno prilastijo venezuelske naravne vire, predvsem nafto in minerale. Predstavniki venezuelske vlade so se že obrnili na mednarodno skupnost s pozivom k obsodbi ameriškega posredovanja, ki ga vodstvo države interpretira kot neposreden napad na suverenost Venezuele. Administracija Donalda Trumpa je operacijo potrdila, vendar podrobnejših informacij o dolgoročnih ciljih napada javnosti še ni razkrila.

V Karakasu je odjeknilo več eksplozij, nad mestom so opazili nizko leteča letala. Predsednik Nicolás Maduro in njegova žena sta bila aretirana, ZDA pa so izvedle vojaške napade na Venezuelo in napovedale aktivno vlogo pri oblikovanju nove vlade. Venezuela je razglasila izredno stanje. Rusija je obsodila ameriško agresijo.

Južni in osrednji del Mehike je prizadel silovit potres z magnitudo 6,5 po Richterjevi lestvici, ki je po zadnjih podatkih meksičnih oblasti zahteval najmanj dve smrtni žrtvi. Epicenter potresa je bil v bližini mesta San Marcos v zvezni državi Guerrero, nedaleč od priljubljenega letovišča Acapulco. Tresenje tal so čutili tudi v prestolnici Ciudad de Mexico, kjer so se v strahu pred porušitvami ljudje zatekli na ulice. Državna agencija za civilno zaščito je poročala o številnih zemeljskih plazovih, ki so zasuli avtoceste v okolici Acapulka in druge pomembne prometnice v zvezni državi Guerrero. Seizmologi so po glavnem sunku zabeležili več popotresnih sunkov, kar je dodatno otežilo delo reševalnih služb. Zaradi potresa je bila prekinjena tudi prva letošnja tiskovna konferenca predsednice Claudie Sheinbaum, kar kaže na intenzivnost dogodka, ki je pretresel politično in civilno sfero države.

Ukrajinska obveščevalna služba (GUR) je poročala, da naj bi Kremelj pripravljal provokacijo z velikim številom žrtev na verskem objektu. Poleg tega je GUR izvedla obveščevalsko prevaro.

Češka opozicijska tabora sta zahtevala odstavitev predsednika spodnjega doma češkega parlamenta in vodjo radikalnih nacionalistov Tomia Okamure, potem ko je ta v novoletnem nagovoru ostro napadel vodstvo Evropske unije in Ukrajine. Okamura je predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen označila za "ponorelo aktivistko", Evropsko unijo pa obtožil, da drvi v tretjo svetovno vojno. V svojem govoru se je osredotočil tudi na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki ga je obtožil vodenja hunte, ki naj bi češkim upokojencem kradla sredstva za osebno razkošje. Kritiki opozarjajo, da so Okamurove trditve o financiranju oborožitve Ukrajine neresnične, saj Češka trenutno ne namenja več neposrednih proračunskih sredstev za orožje, temveč je s posodabljanjem lastne obrambe prek zavezniških kompenzacij celo ustvarila dobiček. Opozicija od premierja Andreja Babiša zahteva, da se od teh izjav jasno ogradi, saj Okamura s svojimi stališči neposredno škoduje zunanjepolitičnemu ugledu države in odnosom znotraj zveze NATO in EU. Poleg tega so njegove obtožbe o korupciji v Ukrajini v češki javnosti naletele na mešane odzive, zlasti v luči preteklih korupcijskih afer v Kijevu.

Avstrijska alpska smučarka Katharina Liensberger je bila prisiljena predčasno končati letošnjo tekmovalno sezono. Do hude poškodbe desnega kolena je prišlo med treningom v Sankt Michaelu, kjer je nesrečno padla. Po uradnih podatkih Mednarodne smučarske in deskarske zveze (FIS) so zdravniški pregledi potrdili zlom zgornjega dela piščali na stiku s kolenskim sklepom, poleg tega pa je utrpela še raztrganino meniskusa in poškodbe kolenskih vezi. 27-letna specialistka za tehnične discipline, ki v svoji vitrini hrani več kolajn z največjih tekmovanj, se je poškodovala ravno v ključnem delu zime, ko so bile priprave na prihajajoče tekme svetovnega pokala v polnem teku. Zaradi zahtevnosti poškodbe bo potrebna dolgotrajna rehabilitacija, kar pomeni, da v letošnji zimi ne bo več nastopila na nobeni tekmi. Avstrijska reprezentanca je s tem izgubila eno svojih ključnih članic v boju za najvišja mesta v slalomu in veleslalomu.

Srbski nogometni klub OFK Beograd je uradno imenoval Jovana Damjanovića za novega glavnega trenerja moštva. Enainštiridesetletni strokovnjak je na tem položaju nasledil Sima Krunića, ki se je preselil na funkcijo predsednika kluba. Damjanović, ki je v svoji igralski karieri že nosil dres beograjskih "romantičarjev", v klub prihaja z ambicioznim načrtom za modernizacijo igre in uvrstitev v evropska tekmovanja. Damjanović velja za enega perspektivnejših srbskih trenerjev nove generacije, ki prisega na ofenziven nogomet. V preteklosti je deloval v strokovnem štabu Voždovca, vodil mlajše reprezentančne selekcije Srbije, nazadnje pa je v začetku prejšnje sezone vodil ekipo TSC iz Bačke Topole. Vodstvo kluba verjame, da bo njegovo poznavanje klubske identitete in vrednot ključno pri doseganju zastavljenih ciljev v srbski superligi. Imenovanje sovpada z obdobjem številnih trenerskih menjav v regiji, ki so bile zabeležene v preteklih mesecih.