APDEJT.si

Mednarodni denarni sklad (MDS) je izboljšal svojo napoved svetovne gospodarske rasti, kljub carinski ofenzivi nekdanjega predsednika ZDA Trumpa. MDS zdaj pričakuje 3-odstotno svetovno rast v letu 2025 in 3,1-odstotno v letu 2026, kar je pripisano predvsem kitajskim gospodarskim aktivnostim in zalogam, ki so jih ameriška podjetja ustvarila pred uvedbo uvoznih dajatev. Medtem ko globalna napoved kaže na izboljšanje zaradi umirjanja trgovinskih napetosti, MDS ohranja svojo prognozo za Španijo, ki naj bi ostala najhitreje rastoče razvito gospodarstvo letos.

Mednarodni denarni sklad (FMI) je v svojih najnovejših poročilih znova izboljšal napovedi svetovne gospodarske rasti, kljub temu, da nekateri članki omenjajo, da so bili podatki glede na predhodne napovedi, v nekaterih primerih slabši, v drugih pa ne, in celo, da so se napovedi poslabšale. Izboljšanje je bilo posledica umirjanja trgovinskih napetosti med ZDA in Kitajsko ter boljše aktivnosti na Kitajskem in kopičenja zalog s strani ameriških podjetij. FMI je ohranil svojo napoved rasti za Španijo pri 2,5 % za leto 2025, kar po mnenju Ministrstva za gospodarstvo, trgovino in podjetništvo pomeni, da bo Španija ostala vodilno razvito gospodarstvo. Nekateri analitiki so kljub temu, da je napoved rasti za Španijo ostala enaka, to ocenili kot negativno za vlado Sáncheza, saj se ni povečala, medtem ko se je svetovna rast izboljšala. V nasprotju s tem je prejšnje poročilo kazalo, da naj bi rast ostala visoka, kar je bilo takrat ocenjeno kot dobra novica.

Predsednik Aragonije, Jorge Azcón, je izjavil, da je cilj deželne vlade obravnavati proračun za leto 2026 v deželnem parlamentu. Hkrati je izključil možnost predčasnih volitev. Poudaril je, da je Aragonija privabila 50 milijard evrov naložb in vodi v naložbah v Španiji.

Telefónica je prenovila svoj upravni odbor z zamenjavo dveh neodvisnih članic, Verónica Pascual in María Rotondo. Njuni mesti sta zasedli Mónica Rey in Anna Martínez Balañá. Obe dosedanji članici sta bili del upravnega odbora še iz časa predsednika Palleteja.

Špansko računsko sodišče je kljub pozitivnemu vplivu na zaposlovanje ugotovilo pomanjkljivosti pri upravljanju programov začasne prekinitve dela (ERTE) med pandemijo COVID-19. Ti programi so omogočili več kot pol milijona podjetij, da so začasno prekinila pogodbe o zaposlitvi. Sodišče je kritično izpostavilo, da je inšpekcija dela ukrepala le pri 4 % podjetij, za katere so obstajali sumi kršitev pravil, kljub temu da so bili programi ERTE ključni za preprečevanje množičnih odpuščanj.

Španski mediji poročajo o Certifikatu za energetske prihranke (CAE), manj znanem uradnem popustu pri nakupu električnega avtomobila, ki lahko kupcu prihrani do 1.000 evrov. Ta popust je dodaten k tistim, ki jih ponujata program Plan MOVES III in akcije posameznih znamk. Omenja se tudi program MOVES kot del širših spodbud za električna vozila.

Najnovejša raziskava Centra za sociološke raziskave (CIS) kaže, da velika večina Špancev, približno 79 %, verjame, da posamezniki z najvišjimi dohodki ne plačujejo dovolj davkov in da davčno breme ni pravično razdeljeno. Skoraj 80 % anketiranih meni, da davki niso pravični, ker bogati ne prispevajo dovolj. Okoli 90 % državljanov meni, da je davčna utaja pogosta, kar pripisujejo previsokim davkom in prenizkim plačam. Kljub temu, da so bili davki za multinacionalke znižani, Španci večinsko (54,4 %) podpirajo idejo, da so davki nujni za financiranje javnih storitev.

Število pritožb potrošnikov proti bankam v Španiji je leta 2024 doseglo zgodovinsko raven, predvsem zaradi sodnih odločitev glede stroškov hipotek. Banka Španije je obravnavala več kot 56.000 pritožb, kar je 69 % več kot leta 2023. Približno 63 % teh pritožb je bilo povezanih s hipotekarnimi posojili. Finančne institucije so strankam vrnile več kot 5,07 milijona evrov, kar je 16 % več kot leto prej, s povprečnim zneskom 458,72 evra na pritožbo. Poleg hipotek so bile pogoste tudi pritožbe glede uporabe plačilnih kartic.

Španska banka Unicaja je prvo polovico leta 2025 zaključila s čistim dobičkom v višini 338 milijonov evrov, kar predstavlja 14,6-odstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem lani. Samo v drugem četrtletju je banka zabeležila 179 milijonov evrov čistega dobička, s čimer je presegla tržna pričakovanja. Rast je bila predvsem posledica povečanja obrestnega dobička. Unicaja je ob tem dvignila napovedi in pričakuje več kot 1,6 milijarde evrov dobička do leta 2027 ter 85-odstotno izplačilo dobička delničarjem.

Španska konfederacija podjetniških organizacij (CEOE) je izrazila odločno nasprotovanje in veliko zaskrbljenost glede novega carinskega sporazuma med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Sporazum po njihovem mnenju škoduje konkurenčnosti španskih industrij in se odcepa od načel prostega trga, kar bi lahko imelo negativen vpliv na špansko proizvodno tkivo.

Julijski izdatki za pokojnine so dosegli nov rekord in sicer 13.588 milijonov evrov, kar predstavlja 6,2-odstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem lani. Povprečna pokojnina je narasla na 1.506 evrov. V provinci León se je število prejemnikov pokojnin povečalo na 140.770, povprečna pokojnina pa je tam dosegla 1.506,59 evra.

Špansko gospodarstvo je v drugem četrtletju zabeležilo 0,7-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), predvsem zaradi povečane domače potrošnje in investicij. Rast je presenetljiva, saj se je zgodila kljub zapletenemu izvoznemu okolju in negotovosti na mednarodnih trgih, vključno s posledicami trgovinske vojne. Povečan izdatki družin in podjetij so uspešno nadomestili šibkejši izvoz.

Španski sodnik Rubén Rus je zavrnil zahtevo tožilstva za boj proti korupciji, da bi Guardia Civil in Mossos d'Esquadra identificirala in preverila transakcije tujih bančnih računov podjetja Equipo Económico, nekdanjega ministra Cristóbala Montora. Poročilo Unidad Central Operativa (UCO) Guardia Civil je razkrilo, da so se plačila lobija za plin, v skupnem znesku 673.500 evrov (prej ocenjeno na 780.000 evrov), razdelila med partnerje Montorove odvetniške pisarne s transferji. To nakazuje na nadaljevanje pravne bitke okoli preiskave domnevnih nepravilnosti pri financiranju in poslovanju Montorove pisarne.

Špansko energetsko podjetje Endesa je v prvem polletju leta 2025 zabeležilo 1.041 milijonov evrov čistega dobička, kar predstavlja 30,1-odstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko je dobiček znašal 800 milijonov evrov. Porast dobička je posledica uspešnega poslovanja na vseh področjih in ukinitve začasnega davka. Kljub izpadu električne energije 28. aprila je podjetje, ki ga vodi José Bogas, uspelo povečati svoje prihodke in izboljšati rezultate na energetskem področju.

Medtem ko je večina Evrope stagnirala, je Španija ohranila letno rast BDP pri 2,8 odstotka, kar je preseglo evropsko povprečje. K temu so prispevali povečan izvoz, investicije podjetij in odporna domača poraba. Rast v drugem četrtletju je pospešila na 0,7 odstotka, kar je desetinko več kot v prvem četrtletju, kar potrjuje pospeševanje gospodarstva.

Špansko energetsko podjetje Endesa je kljub nedavnemu izpadu električne energije zabeležilo 30-odstotno rast dobička. Podjetje pa je opozorilo na tveganje za prihodnje naložbe, če španska nacionalna komisija za trge in konkurenco (CNMC) ne bo zvišala nadomestil za omrežja v obdobju 2026–2031.

Španski uradni list (BOE) je objavil razglasitev San Sebastiána, A Coruñe in Pamplone, skupaj z 20 drugimi občinami v Navarri, za napeta območja. S to novo resolucijo, ki vključuje 23 novih občin, je skupno število lokacij, razglašenih za napeta območja najema, preseglo 300.

Telekomunikacijski velikan MasOrange je v prvem polletju pospešil rast, saj so se prihodki po združitvi zvišali za 4,6 %, dobičkonosnost pa za skoraj 13 %. Unicaja, ki je v prvem polletju 2024 ustvarila 338 milijonov evrov čistega dobička (14,6 % rast), ne vidi potrebe po nadaljnji koncentraciji v bančnem sektorju. Medtem se je podjetje Ercros v prvem polletju soočalo z izgubo v višini 29,2 milijona evrov, kar kaže na težave v kemičnem sektorju.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil nove priseljenske omejitve in povišanje carin, kar je povzročilo različne odzive v medijih. Medtem ko evropski tisk, kot je ilfoglio.it, poudarja nerešena vprašanja med Trumpom in EU glede carin, elperiodico.com spremlja v živo dogajanje okoli deportacij in carin. Francoski ladepeche.fr poroča, kako ameriški tisk pozdravlja dogovor z Evropsko unijo kot 'najmanj slabo' rešitev, kljub delni razočaranosti v evropskih političnih krogih.

Špansko tehnološka multinacionalka Indra je z nakupom divizije dronov podjetja Aertec DAS okrepila svojo prisotnost v industriji brezpilotnih letal. Ta poteza Indri omogoča vstop v rastoči posel z droni, saj družba išče nove poslovne priložnosti, vključno z možnostmi, ki jih ponuja evropski program ReArm Europe. Indra načrtuje nadaljnje nakupe v obrambnem sektorju. Aertec, s sedežem v Malagi, je znan po razvoju in proizvodnji družine dronov Tarsis, ki jih uporablja španska vojska.