APDEJT.si

Stranka Vox je obtožila izključitev svoje svetnice iz vladne ekipe v Peñarroya-Pueblonuevo in trdila, da je bila izpostavljena izsiljevanju in prisili. Alberto Núñez Feijóo, vodja PP, je izrazil prepričanje, da bodo partnerji Pedra Sáncheza prisilili v predčasne volitve v Španiji.

Predsednik katalonske vlade, Salvador Illa, je v Šanghaju predstavil načrt 'Catalunya Lidera', s katerim želi Katalonijo pozicionirati kot gospodarski motor v Evropi. Kitajskim podjetnikom je ponudil Katalonijo kot stabilno okolje in vstopno točko v Evropo, pa tudi kot most do Latinske Amerike in severne Afrike. Illa je obljubil institucionalno stabilnost in predvidljivo poslovno okolje.

Nove ankete kažejo, da bi Barack Obama na hipotetičnih volitvah premagal Donalda Trumpa z dvomestno razliko. Kljub temu je Trump trenutno ocenjen bolje kot Joe Biden in Hillary Clinton. Leta 2008 je Obama premagal Johna McCaina.

Mestni svet Pozuelo de Alarcón je uradno obvestil center za begunce o začasni ustavitvi dejavnosti zaradi pomanjkanja ustreznih dovoljenj. Vladni delegat je to označil za "preventivni rasizem", medtem ko PSOE trdi, da je center popolnoma opremljen za sprejem mladoletnikov. Županja Paloma Tejero je izjavila, da bo policija zaprla center, če vlada ne bo spoštovala zaprtja. V centru je nameščenih 404 tujcev.

Junija 2025 je stopnja brezposelnosti v evroobmočju ostala stabilna pri 6,2 %, medtem ko je v celotni Evropski uniji znašala 5,9 %. Španija ima še vedno najvišjo stopnjo brezposelnosti med državami članicami, ki znaša 10,4 %. Finska je zasedla drugo mesto z 9,9-odstotno stopnjo brezposelnosti.

Špansko Ministrstvo za ekološki prehod je po zavrnitvi zakonskega odloka 7/20 v kongresu pospešeno začelo obravnavo predloga kraljevega dekreta, ki uvaja nujne ukrepe za okrepitev elektroenergetskega sistema. Cilj uredbe je izboljšati zanesljivost oskrbe z električno energijo in preprečiti izpade.

Zulima Pérez Seguí, trenutna svetovalka državnega sekretarja za teritorialno politiko, je bila imenovana za novo komisarko vlade za DANA (Depresión Aislada en Niveles Altos), potem ko je José María Ángel odstopil zaradi suma ponarejanja univerzitetne diplome. Njena zamenjava je bila izvršena takoj.

Novi trgovinski sporazum med Združenimi državami Amerike in Južno Korejo, ki ga je napovedal nekdanji predsednik ZDA Donald Trump, vključuje 15-odstotne carine za južnokorejske izdelke, medtem ko so uvozi iz ZDA v Južno Korejo brez davkov. Južna Koreja se je zavezala k investiciji v višini 350 milijard dolarjev v Združene države Amerike, vključno z nakupom severnoameriške energije. Ta sporazum je podoben tistim, ki so bili predhodno doseženi z Evropsko unijo in Japonsko.

Donald Trump je izjavil, da bo priznanje Palestine s strani Kanade otežilo trgovinske dogovore. Kanada je postala tretja država članica G7, ki je javno izrazila namen priznati Palestino, po Franciji in Združenem kraljestvu.

José María Ángel, vladni komisar za obnovo po poplavah (DANA) v Valencii, je odstopil s položaja, potem ko je bila sprožena preiskava o njegovi domnevno ponarejeni univerzitetni diplomi. Agencija za boj proti goljufijam je namreč razkrila, da je Ángel predložil lažno diplomo. Na njegovo mesto bo stopila Zulima Pérez, dosedanja svetovalka državnega sekretarja za teritorialno politiko.

Ameriška centralna banka (Fed) je na peti zaporedni seji ohranila ključno obrestno mero med 4,25 % in 4,50 %. S tem se je uprla pritiskom nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki si prizadeva za znižanje obrestnih mer. Odbor za odprti trg (FOMC) je odločitev utemeljil z dejstvom, da inflacija ostaja "nekoliko povišana", kar preprečuje znižanje stroškov zadolževanja.

Donald Trump je podpisal odlok, ki formalizira uvedbo 50-odstotnih carin na brazilske izdelke. Bela hiša je odločitev utemeljila z "zahrbtnimi napadi Brazilije na svobodne volitve in temeljne pravice do svobode izražanja Američanov". Trump naj bi prav tako zahteval amnestijo za Bolsonara. Portugalski mediji poudarjajo, da gre za nadaljnjo eskalacijo konflikta med Belo hišo in vlado Lule da Silve.

Kamala Harris, nekdanja ameriška predsedniška kandidatka, je napovedala, da ne bo kandidirala za guvernerko Kalifornije, s čimer je končala ugibanja o njeni politični prihodnosti. Medtem v Kataloniji vlada negotovost glede izida nekaterih političnih mandatov, kar povzroča zaskrbljenost glede prihodnosti.

Analize kažejo, da je Evropska komisija sklenila neugoden trgovinski sporazum z Donaldom Trumpom. Kljub izogibanju 30-odstotnim carinam, ki jih je grozil ameriški predsednik, bo 70 % evropskih izdelkov, izvoženih v ZDA, obdavčenih s 15-odstotno carino. To carino bodo plačali ameriški potrošniki, kar kaže na precejšnjo zmago ZDA v pogajanjih.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes izrazil obžalovanje, da se Evropa ne postavlja dovolj odločno kot svetovna sila. Kritika je sledila dogovoru o carinah med ZDA in EU, ki po njegovem mnenju kaže, da EU ni dovolj spoštovana in se ne zna uveljaviti na mednarodnem parketu. Macron kljub temu upa na ponovno vzpostavitev ravnovesja v prihodnosti.

Kanada bo septembra priznala Palestino, vendar pod pogojem izvedbe demokratičnih reform, vključno z volitvami leta 2026. Družine izraelskih talcev so potezo obsodile kot prezgodnjo. Avstralija prav tako razmišlja o priznanju Palestine. Donald Trump je zagrozil, da bo kanadska podpora Palestini otežila trgovinski dogovor z ZDA.

Francesca Albanese, posebna poročevalka ZN o razmerah na palestinskih ozemljih, ne izključuje vstopa v politiko, vendar poudarja, da se želi osredotočiti na svoje delo v Gazi, dokler se razmere tam ne izboljšajo. Medtem je Slovenija uvedla embargo na ves uvoz in izvoz orožja v Izrael in iz njega, ter prepovedala tranzit orožja skozi svoje ozemlje. Ukrep je odraz nezadovoljstva s pomanjkanjem odločnejšega odziva Evropske unije na dogajanje v Gazi. Španija je največja uvoznica izraelskega orožja med državami EU od februarja do maja 2025.

Španska obrambna ministrica Margarita Robles se je glede odločitve o odstopu sklicevala na generalnega tožilca, poudarjajoč, da zakonodaja izrecno ne predvideva takšnega scenarija, kar pušča odločitev v rokah posameznika. Medtem viri iz Moncloe (španska vlada) ne razmišljajo o njegovi razrešitvi. Po drugi strani pa se Roblesova po pisanju El Confidenciala distancira od stališča predsednika vlade Sáncheza in namiguje, da bi moral generalni tožilec odstopiti, saj je odločitev o tem osebna.

Donald Trump je potrdil, da carine na evropske izdelke, ki znašajo 15 odstotkov, stopijo v veljavo 1. avgusta brez odlašanja, pri čemer jih je označil za velik dan za Ameriko. Medtem ko so evropske države, vključno s Francijo, izrazile zaskrbljenost glede vpliva teh carin na izvoz (ki bi francoska podjetja stal 1,8 milijarde evrov), so se pojavile tudi razprave o morebitnih delokalizacijah proizvodnje in širših posledicah za evropsko suverenost, saj naj bi EU komercialno plačevala ceno za ameriško vojaško podporo. Kljub temu, da so bile sprva napovedane še višje carine, so nekateri partnerji ZDA uspeli izpogajati manjše povišanje, vendar so podrobnosti delovanja carin še vedno predmet pojasnjevanja. Pogovori s Kitajsko medtem niso prinesli opaznih rezultatov.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uvedbo 25-odstotnih carin na indijske izdelke z začetkom 1. avgusta. Poleg tega je bila napovedana tudi »kazen« za nakup ruske nafte, podrobnosti katere pa niso bile razkrite. Trump je potezo upravičil z visokimi indijskimi carinami na ameriške izdelke, kljub prijateljskim odnosom med državama. Med New Delhijem in Washingtonom so sicer potekala pogajanja o trgovinskem sporazumu, ki pa očitno niso preprečila uvedbe carin.