APDEJT.si

Nedavni dogovor med Evropsko unijo in ZDA o carinah, ki naj bi določal 15-odstotne carine na nekatere evropske izdelke, je povzročil precejšnje razburjenje in razkol znotraj EU. Španski mediji so ga označili za 'ponižanje' in 'vazalstvo', saj naj bi vključeval tudi prenos bogastva iz EU v ZDA preko nakupov utekočinjenega zemeljskega plina in vojaške opreme. Dogovor naj bi bil asimetričen in naj bi Evropo spravil v podrejen položaj med energetsko odvisnostjo, proizvodno in tehnološko šibkostjo ter naraščajočo strateško nepomembnostjo. Številne španske organizacije in politične stranke, vključno z regionalno vlado in PSCL, so izrazile ostro zavračanje dogovora, medtem ko je v Evropi zavladala delitev med tistimi, ki ga vidijo kot nesprejemljivo podreditev, in tistimi, ki zagovarjajo pragmatizem, da bi se izognili trgovinski vojni.

Španski predsednik vlade Pedro Sánchez je ob koncu političnega leta zatrdil, da namerava predložiti proračun za leto 2026 in ostati na položaju do konca mandata. Kljub špekulacijam o morebitnih predčasnih volitvah in nasprotovanju opozicije je Sánchez izrazil odločenost za stabilnost vlade. Predstavil je tudi nekatere ukrepe, kot so novi dopusti za otroke, in poudaril varnost španskih ulic.

Na nedavni mednarodni konferenci Združenih narodov o rešitvi dveh držav za Izrael in Palestino, ki sta jo predlagali Savdska Arabija in Francija, sta bili ZDA in Izrael opazno odsotni, kar je sprožilo kritike in obtožbe o "odklopljenosti od realnosti". Generalni sekretar OZN, António Guterres, je poudaril nujnost preseganja retorike, saj je rešitev dveh držav kljub trenutni oddaljenosti edina kredibilna pot do miru. Kljub temu so ZDA konferenco označile za "nepremišljen propagandni udar". Konferenca, ki išče časovnico za priznanje palestinske države, je bila kljub bojkotu pomemben korak mednarodne skupnosti k iskanju rešitve.

Brazilski predsednik Lula da Silva je pozval ameriškega predsednika Donalda Trumpa k pogajanjem o 50-odstotnih carinah na brazilske izdelke, ki jih je Trump napovedal 9. julija in naj bi stopile v veljavo 1. avgusta. Lula je izrazil upanje, da bo Trump razmislil o pomembnosti Brazilije in "civilizirano" sedel za mizo, da bi rešila nesoglasja. Portugalski mediji poročajo, da je Lula krivdo za carine ponovno pripisal družini nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara. Brazilija je spor glede carin že predala Svetovni trgovinski organizaciji (STO), obtožujoč ZDA "arbitrarnosti" in "kaosa", medtem ko se pravosodje v Braziliji osredotoča na Jairja Bolsonara. Po drugi strani pa Trumpova administracija krepi svoj vpliv v Braziliji in je sankcionirala sodnika vrhovnega sodišča zaradi "lova na čarovnice proti Bolsonaru".

V Venezueli so volitve 27. julija 2025 ponovno potrdile vitalnost bolivarskega demokratičnega sistema, pri čemer je vladajoča stranka PSUV osvojila 285 občin. Medtem se v Španiji predsednik vlade Pedro Sánchez, kljub težavnemu političnemu letu in aferi Cerdán, odločno bori za ohranitev svoje vlade do leta 2027 in načrtuje proračun z družbeno usmeritvijo ter 'pomežikom' koalicijskim partnerjem.

Več kot desetletje so v skupnosti Madrid v Španiji v veljavi edinstveni predpisi, ki trgovinam omogočajo proste delovne urnike. To je prebivalce Madrida navadilo na nakupovanje ob nedeljah. Spremembe so bile uvedene leta 2012, sredi finančne krize, na pobudo takratne regionalne predsednice Esperanze Aguirre.

Pred muzejem MNAC se je zbralo okoli petdeset podpornikov neodvisnosti, ki so protestirali proti prihodu aragonskih tehnikov, ki preučujejo premestitev slik iz Sijene. Lluís Llach je premestitev označil kot "izkoriščanje" in "katalonofobijo". Predsednik Generalitata Salvador Illa je predsedniku Aragonije Jorgeju Azcónu očital, da Cataluña ni rešila slike, in ga pozval, naj prizna, da je MNAC slike ohranil, sicer jih ne bi bilo.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil nove priseljenske omejitve in povišanje carin, kar je povzročilo različne odzive v medijih. Medtem ko evropski tisk, kot je ilfoglio.it, poudarja nerešena vprašanja med Trumpom in EU glede carin, elperiodico.com spremlja v živo dogajanje okoli deportacij in carin. Francoski ladepeche.fr poroča, kako ameriški tisk pozdravlja dogovor z Evropsko unijo kot 'najmanj slabo' rešitev, kljub delni razočaranosti v evropskih političnih krogih.

Časnik Il Tempo je objavil elektronsko pošto o sporni porabi skoraj 590.000 evrov v bilanci Italijanskega nacionalnega združenja sodnikov (ANM), kar je sprožilo ostre spore med sodniki. Razkritje je poglobilo že obstoječo nepremostljivo razpoko znotraj združenja in razkrilo interes za pokorno administracijo, ki bi omogočila namestitev stotin svetovalcev stranke.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija priznala palestinsko državo med septembrsko generalno skupščino ZN v New Yorku. Odločitev sledi zgodovinski zavezi k miru na Bližnjem vzhodu. Medtem se v Združenem kraljestvu povečuje pritisk na vlado, naj prizna palestinsko državo. Vodja laburistov Keir Starmer je dejal, da išče primeren trenutek za takšno potezo, medtem ko več ministrov in poslancev stranke meni, da je pravi čas zdaj. V Gazi medtem nadaljuje izraelska ofenziva, ki povzroča hude humanitarne razmere, opisane kot "pekel na Zemlji", kjer ljudje umirajo od lakote.

Donald Trump je Vladimirju Putinu postavil nov, skrajšan rok 10 do 12 dni za konec vojne v Ukrajini, kar pomeni, da bi se morali boji ustaviti okoli 8. avgusta. Ukrajina je pozdravila to »odločnost« Washingtona, potem ko je Trump izrazil razočaranje nad pomanjkanjem napredka in dejstvom, da se ne dela več iluzij o Kremlju. Pred tem je Trump 14. julija Putinu dal 50 dni časa za ustavitev konflikta.

Špansko ministrstvo za zunanje zadeve je danes poklicalo odpravnika poslov izraelskega veleposlaništva v Španiji, da bi protestiralo proti pridržanju dveh španskih državljanov. Ti so bili na ladji 'Handala', ki je prevažala humanitarno pomoč v Gazo. Ministrstvo za zunanje zadeve bo od diplomata zahtevalo takojšnjo izpustitev obeh državljanov.

Župan Bilbaa, Juan Mari Aburto, je na družbenem omrežju X objavil fotografije grafita z grozljivim sporočilom »Aburto morilec, po logiki najslabša smrt«, kar je sprožilo preiskavo groženj s smrtjo.

Ruski predsednik Vladimir Putin in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta v telefonskem pogovoru razpravljala o razmerah v Siriji in iranskem jedrskem programu. Kremlj je potrdil, da se Rusija zavzema za izključno mirno rešitev konfliktov na Bližnjem vzhodu. Putin naj bi Netanjahuja pozval k spoštovanju ozemeljske celovitosti Sirije in iskanju pogajalske rešitve za iranski jedrski program.

Medtem ko prebivalstvo Gaze trpi zaradi lakote in podhranjenosti, je izraelski premier Benjamin Netanyahu na YouTubu razpravljal o svojih najljubših hamburgerjih, kar je sprožilo ogorčenje. Združeni narodi so opozorili, da je količina humanitarne pomoči, ki vstopa v Gazo, le "kaplja v ocean", saj naj bi doslej zaradi lakote umrlo 147 ljudi. ZN so kritizirali izraelske ovire pri vstopu pomoči in zahtevali, da ta postane "množična in nujna", saj naj bi od nedelje v Gazo vstopilo manj kot 100 tovornjakov, potrebnih pa bi jih bilo 700.

Združene države Amerike so suspendirale nadzor nad izvozom tehnologije na Kitajsko, kar je del prizadevanj za dosego trgovinskega dogovora z azijsko velesilo. Odločitev je bila sprejeta v okviru t.i. 'Ženevskega konsenza' in kasnejših dogovorov v Londonu. Glavni razlog za ta korak je strah pred kitajskim povračilnim ukrepom, ki bi lahko vključeval omejitev prodaje redkih zemelj ZDA, kar se je že zgodilo maja. Poleg tega je bila iz arif na Kitajsko izključena prodaja mobilnih telefonov in prenosnih računalnikov, s čimer želi Washington olajšati pogajanja in doseči kompromis z Pekingom.

Španska vlada je potrdila podaljšanje roditeljskega dopusta na 17 tednov. Poleg tega bosta PSOE in Sumar uvedla dve plačani tedna starševskega dopusta, ki ju bo mogoče koristiti do osmega leta starosti otroka, in bosta dopolnjevala že obstoječe neplačane tedne. Premier Pedro Sánchez je napovedal, da bo dogovor odobren na prihodnjem zasedanju Sveta ministrov.

Svet za avdiovizualni nadzor Katalonije (CAC) je vlado pozval k "takojšnji" ustavitvi promocijske kampanje "Pla Catalunya Lidera". Zahteva je sledila pobudi poslanske skupine Junts per Catalunya in zavezuje televizijo TV3, radijsko postajo Catalunya Ràdio ter zasebno radijsko postajo RAC1 k prekinitvi predvajanja oglasov omenjene institucionalne kampanje Generalitat de Catalunya.

Predstavnik PSOE v Cospeitu (Lugo), Daniel Irimia, je bil aretiran in nato izpuščen na prostost, medtem ko poteka preiskava zaradi suma kaznivega dejanja telesne poškodbe njegove partnerke. Incident naj bi se zgodil v nočnih urah v nedeljo med poroko v kraju Vilalba, ko naj bi Irimia svojo partnerko potisnil.

Občina Mont-roig del Camp v Kataloniji je napovedala pravne korake zoper DJ-ja Rubena Romana, ker naj bi med nastopom na zabavi v kraju Miami Platja pozival občinstvo k žaljenju španskega premierja Pedra Sáncheza. Občina meni, da bi njegova dejanja lahko predstavljala kaznivo dejanje spodbujanja sovraštva v času, ko so prisotni stalni napadi na sobivanje.