APDEJT.si

V Nemčiji se povečuje pritisk na kanclerja Merza, naj sprejme ostrejši stališče do Izraela glede Gaze, saj je izoliran med evropskimi voditelji zaradi zavračanja prekinitve raziskovalnih vezi EU z Izraelom. Medtem ko Nemčija stoji ob strani, Litva preko obrambnega ministrstva poudarja pomen dialoga z Izraelom na področju obrambe in varnosti. Švedska vlada je povabila Socialdemokrate k sodelovanju pri pritisku na Izrael, da bi prepričali več držav k zaostritvi tona. Na Nizozemskem izraelski veleposlanik Modi Ephraim kritizira sankcije, kar je sprožilo ostre odzive, ki jih označujejo za poskus utišanja kritik. Članek iz Nizozemske kritizira veleposlanikovo izjavo in jo označuje za poskus utišanja kritikov izraelske politike.

Več kot 46 ljudi je bilo ubitih v Gazi, od tega več kot 30 med čakanjem na humanitarno pomoč, poroča Hamasu nadzorovano ministrstvo za zdravje. Hkrati je v Izraelu bil aretiran proizraelski aktivist Yoseph Haddad, potem ko je med sporom z motoristom v Jafi uporabil pištolo. Škotski časopis The National pa je bil pohvaljen zaradi »neustrašnega poročanja« o, kot so zapisali, »genocidnem napadu Izraela na Palestino«.

Ameriška ultrakonservativna republikanska političarka Marjorie Taylor Greene je kot prva republikanka v kongresu javno obsodila dogajanje v Gazi kot genocid, kar kaže na naraščajoč razkol znotraj Republikanske stranke. Medtem se je gnev levice obrnil proti 'progresivni' demokratski kongresnici Alexandrii Ocasio-Cortez (AOC), ker je glasovala proti amandmaju, ki bi zmanjšal pomoč Izraelu, kar je utemeljila z besedami, da bi takšna poteza ostala brez učinka.

Francoski Rassemblement National (RN) je potrdil svojo brezpogojno podporo Izraelu in Benjaminu Netanjahuju, prevzemajoč njihove izjave. Češki predsednik Petr Pavel je po pogovorih z zunanjim ministrom Janom Lipavskýjem izjavil, da priznanje Palestine ne vidi kot produktivno, saj Gazo nadzira Hamas. Pavel je dodal, da so pogostejše konzultacije med politiki glede izraelsko-palestinskega konflikta potrebne, da se uskladijo mnenja med njim in vlado Petra Fiale.

Več humanitarnih organizacij in zdravnikov opozarja na kritične razmere v Gazi, kjer grozi množična smrt zaradi lakote. Zdravnik Tarek Loubani je na novinarski konferenci poudaril, da je vsak pacient, ki ga zdravi, podhranjen, in da lakota prizadeja vse prebivalce, tudi njega samega. Pomoč je nujna, da bi preprečili na tisoče smrti.

Nizozemska je Izrael prvič v zgodovini uvrstila na seznam držav, ki predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti, je sporočila Nacionalna koordinacija za varnost in boj proti terorizmu (NCTV). Medtem so se pojavila poročila, da Nemčija in več drugih držav članic EU zavira predlog za kaznovalne ukrepe proti Izraelu zaradi katastrofalnih humanitarnih razmer v Gazi. Trideset uglednih Izraelcev, vključno s filmskimi ustvarjalci, akademiki in nekdanjimi politiki, je podpisalo poziv k mednarodnim sankcijam proti Izraelu, opozarjajoč na lakoto v Gazi in morebitno prisilno preselitev Palestincev. Izraelske nevladne organizacije prvič govorijo o genocidu v Gazi in o javni kulturi zanikanja. Mediji poročajo tudi o sodelovanju Nemčije pri 'zračnem mostu' v Gazi, ki ga nevladne organizacije označujejo za 'kampanjo za izboljšanje podobe', in pozivajo vlado, naj pritisne na Izrael, da bi končal 'vojno lakote'. Poleg tega je izraelski ultranacionalistični Kanal 14 izzval polemike z zasmehovanjem matere žrtve lakote v Gazi.

Nemški politiki, predvsem iz SPD, kritizirajo nemške humanitarne letalske prevoze v Gazo in pozivajo k trši drži do Izraela, saj menijo, da bi bile učinkovitejše druge rešitve, vključno z večjim pritiskom na Izrael. Hkrati so trije vodilni predstavniki švedskih protestantskih skupnosti podali svoja stališča o izraelskem vojskovanju v Gazi, pri čemer izražajo sočutje do krščanskih bratov in sester v Gazi, ki se počutijo pozabljene, hkrati pa priznavajo težavnost podajanja objektivne sodbe.

Nizozemska in švedska poročila razkrivajo, da EU prvič po začetku vojne v Gazi razmišlja o sankcijah proti Izraelu zaradi humanitarnih razmer na območju Gaze. Predlagane sankcije bi lahko vključevale izključitev izraelskih startup podjetij iz raziskovalnih skladov. Kljub temu poročila iz Nizozemske kažejo na pomanjkanje zadostne podpore med državami članicami EU za uvedbo kaznovalnih ukrepov, medtem ko Nizozemska sama sprejema predvsem simbolične sankcije in se zanaša na EU za 'pomembne korake'. Švedska zunanja ministrica Maria Malmer Stenergard je izrazila pozitivno stališče do predlogov in pričakuje nadaljnje.

Nizozemska je napovedala strožji pristop do Izraela, vključno z lastnimi nacionalnimi ukrepi in podporo sankcijam na ravni EU, čeprav je vlada glede nekaterih ukrepov, kot so dobave hrane, še vedno razdeljena. Medtem je Evropska unija prvič začela razmišljati o sankcijah proti Izraelu, vključno z izključitvijo izraelskih start-up podjetij iz raziskovalnega sklada. Kljub temu se je Nemčija, skupaj z nekaterimi drugimi državami članicami EU, izkazala za zadržano glede sprejetja takšnih kazenskih ukrepov zaradi humanitarne krize v Gazi, kar kaže na pomanjkanje enotnosti znotraj EU glede sankcij proti Izraelu.

Dva medija se osredotočata na dogajanje v Gazi: eden poroča o nameri Izraela, da si priključi območje Gaze, ne le z glasovanjem v knesetu, temveč tudi na terenu. Drugi članek, iz švedskega medija Arbetaren, kritizira dostavo nujne humanitarne pomoči v Gazo iz zraka, saj naj bi šlo za 'humanitarno gledališče' in 'groteskno odvračalno akcijo', ki ne preprečuje lakote. Poudarjena je neučinkovitost takšne pomoči in opozorila, da ne dosega svojega namena.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je predstavil načrt za priključitev Gaze, kar je sprožilo mednarodno pozornost. Istočasno je potekal tudi telefonski pogovor med Netanyahuem in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kjer sta razpravljala o aktualnih dogodkih, kar poudarja pomembno diplomatsko aktivnost med Izraelom in Rusijo.

Po poročanju strokovnjakov, ki jih podpira OZN, organizacije IPC, se na območju Gaze odvija najhujši možni scenarij lakote. IPC svari pred "razširjeno smrtjo", če se razmere ne izboljšajo. Dostop do hrane in drugih nujnih dobrin je upadel na izjemno nizke ravni.

Združeno kraljestvo je napovedalo, da bo morda septembra priznalo državo Palestino, če Izrael ne bo sprejel ključnih korakov za končanje kriznih razmer v Gazi, dosegel premirje in trajen mir. To izjavo je podal britanski premier Keir Starmer, ki je poudaril, da bo priznanje odvisno od ukrepov izraelske vlade.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je predlagal aneksijo delov Gaze, pri čemer je zatrdil, da ima podporo Donalda Trumpa, poroča Haaretz. Kljub temu, da Netanjahu zanika lakoto v Gazi, je pod pritiskom javnosti popustil in dovolil pretok humanitarne pomoči v enklavo, kar kaže na učinkovitost mednarodnega pritiska.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno potrdil, da je skrajšal rok ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu za dosego premirja v Ukrajini na 10 do 12 dni, sicer Rusiji grozijo finančni udarci in stroge sankcije. Trump je poudaril, da je razočaran nad pomanjkanjem napredka in da po ulicah ležijo trupla. Mediji poročajo, da Rusija to potezo razume kot korak bližje k vojni. V preteklosti je bil rok 50 dni, zdaj pa je predsednikova potrpežljivost s Kremljem glede končanja konflikta, največjega v Evropi po letu 1945, očitno pošla.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je poudaril, da se Gaza sooča z 'resnično lakoto' in pozval ZDA k ustanovitvi centrov za distribucijo hrane. Napovedal je tudi sodelovanje z evropskimi zavezniki pri vzpostavitvi teh centrov za pomoč lačnim palestinskim otrokom, saj je dejal, da so videti zelo lačni.

Francija je sklicala vrh ZN o rešitvi dveh držav za Izrael in Palestino, s čimer je poudarila, da ni alternative tej rešitvi za končanje konflikta v Gazi. Medtem ko se v regiji nadaljuje nasilje, so se pojavile tudi novice, da je Nizozemska prvič uvrstila Izrael na seznam držav, ki predstavljajo grožnjo, kar ga postavlja ob bok Iranu in Severni Koreji.

Turčijo so zajeli obsežni gozdni požari, ki kljub prizadevanjem gasilcev še niso pod nadzorom. Med poletjem je bilo zabeleženih že 1.500 požarov, ki so zahtevali več življenj. Gasilci se borijo z ognjenimi zublji po vsej državi, ki jih še poslabšujejo visoke temperature.

Tajska in Kambodža sta dosegli dogovor o začetku premirja, ki naj bi začelo veljati opolnoči po lokalnem času. Dogovor o "brezpogojnem" premirju je sledil večdnevnim smrtonosnim spopadom na meji med državama, kot je poročal malezijski premier.

Tajska in Kambodža sta se sporazumeli o takojšnjem in brezpogojnem premirju za zaustavitev mejnih spopadov. Premier Malezije je potrdil dogovor o miru med državama, ki je sledil napetim diplomatskim prizadevanjem in mednarodnemu pritisku za rešitev spora.