APDEJT.si

Pet Palestincev, ki so iskali pomoč, je bilo ubitih in več deset ranjenih v Rafi zaradi izraelskega streljanja. Poleg tega je bilo poudarjeno, da ni alternative rešitvi dveh držav za Izrael in Palestince.

V dveh ločenih napadih v obalnih območjih Ekvadorja, ki so zaznamovana s spopadi med narkomanskimi združbami, je umrlo najmanj 14 civilistov. Napadi so se zgodili v mestu El Empalme na jugozahodu države, kot poroča lokalna policija.

Ameriški predsednik Donald Trump postaja vse bolj nestrpen glede ruske vloge v vojni v Ukrajini, saj Rusija ni pripravljena končati konflikta. Po navedbah ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia Trump "izgubi potrpežljivost" s Putinom. V estonskem časniku Postimees pa med drugim poročajo, da je šesto predsedniško obdobje Vladimirja Putina najtežje za sedanji ruski režim, saj prizadevanja Kremlja za utrditev družbe okoli "posebne vojaške operacije" izgubljajo na veljavi zaradi težav pri doseganju ciljev v Ukrajini.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je kot "genialen taktik" opustil svoj model razvoja pomoči Gazi, kar predstavlja hud udarec za njegov prestiž. Pod močnim pritiskom ZDA in svetovne javnosti je bil prisiljen obiti skrajneže v lastni vladi in dovoliti mednarodno pomoč.

Združeni arabski emirati bodo zgradili vodovod za Gazo, kjer palestinski begunci trenutno črpajo vodo iz tovornjakov. Ta pobuda naj bi izboljšala dostop do čiste vode v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil podporo premirju med Tajsko in Kambodžo ter v pogajanja vključil tudi možnost uvedbe carin. Kljub nadaljevanju spopadov naj bi se prihodnji dan začela mirovna pogajanja.

Izraelske obrambene sile (IDF) so objavile, da so v delih Gaze, vključno z begunskim taboriščem Jenin, začele lokalno taktično ustavitev vojaških aktivnosti. Ta odločitev je bila sprejeta z namenom olajšanja dostave humanitarne pomoči.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil pripravljenost posredovati pri reševanju mejnega spora med Tajsko in Kambodžo. Napovedal je, da bo uporabil trgovinski vzvod ZDA za dosego miru med državama. Trump je navedel, da se je o zadevi že pogovarjal s kambodškim premierjem.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je izjavila, da Italija ne bo sledila francoski odločitvi o priznanju Palestine kot samostojne države v trenutnih razmerah. Meloni podpira neodvisno palestinsko državo, vendar meni, da je priznanje pred njenim dejanskim obstojem kontraproduktivno. Poudarila je, da Italija ne bo prednjačila v tem koraku. Premierka je svoje stališče pojasnila v intervjuju za časnik La Repubblica, kjer je dejala, da mora palestinska država najprej obstajati, preden jo Italija prizna.

Nizozemski parlament je od vlade zahteval pojasnila glede razmer v Gazi, saj se humanitarna situacija tam še naprej poslabšuje. Stranke želijo, da bi vlada okrepila pritisk na Izrael, zlasti glede prepuščanja zadostne humanitarne pomoči in možnih sankcij v primeru nespoštovanja. Odhajajoči premier Dick Schoof je potrdil upravičenost zaskrbljenosti in nemira v nizozemski družbi, pri čemer je poudaril, da je humanitarna situacija dosegla novo najnižjo točko in da bi moral izraelski premier Benjamin Netanyahu spremeniti svojo politiko. Netanyahu je medtem izjavil, da Hamas ovira dogovor o izpustitvi talcev, medtem ko so posredni pogovori v slepi ulici.

Izrael je naznanil, da bo dovolil dostavo nujne pomoči v Gazo preko zraka. Ta odločitev predstavlja premik v dosedanji politiki glede dobav humanitarne pomoči v območje, ki je prizadeto zaradi konflikta.

Izrael je dovolil pošiljanje nujne mednarodne pomoči v Gazo s padali, ki naj bi se začelo v petek. To naj bi omogočilo dostavo pomoči tudi tistim, ki ne morejo priti do območij, kjer se pomoč običajno deli. Obstajajo sicer pomisleki glede učinkovitosti te metode pošiljanja pomoči, medtem ko ZN opozarjajo, da v Gazi zmanjkuje specializirane hrane za podhranjene otroke.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je potrdil, da bo Francija septembra na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku uradno priznala palestinsko državo. Ta odločitev je naletela na ostro kritiko Izraela, ki jo je označil za "izdajo terorizmu", ter Združenih držav Amerike, ki so jo označile za "nepromišljeno". Macron je poudaril zavezanost Francije k miru na Bližnjem vzhodu in navedel, da se je Francija po dolgem čakanju na zahodno podporo odločila, da bo ta korak storila samostojno. Nemčija je sporočila, da v kratkem ne načrtuje priznanja Palestine. Medtem je Izrael nadaljeval vojaške operacije v Gazi, kjer je v zadnjih 24 urah umrlo 113 Palestincev, osem smrti pa je bilo povezanih s stradanjem. Izraelski minister Amichaj Elijahu je izjavil, da bo po izgonu vsa Gaza judovska, kar je obsodil tudi izraelski premier Netanjahu. Vse večji pritisk je na britanskega premierja Keirja Starmerja, naj Združeno kraljestvo sledi francoskemu zgledu. Izraelski poslanec Ofer Cassif je pozval k takojšnjemu in polnemu priznanju Palestine kot ključnemu koraku k miru in preprečitvi "genocida". Italijanski zunanji minister Tajani je izrazil dvom o priznanju, če Palestinci ne bodo prej priznali Izraela, kar je bilo videno kot dvojno merilo, saj Izrael nikoli ni priznal Palestine. Savdska Arabija je pozdravila francosko potezo kot "pomemben diplomatski korak". UN strokovnjaki so izrazili zaskrbljenost zaradi kršitev izraelskih naseljencev in varnostnih sil proti palestinskim kmetom na zasedenem Zahodnem bregu. Iran je obsodil predlog izraelskega parlamenta o pripojitvi Zahodnega brega in doline reke Jordan.

Francija je napovedala svojo namero, da bo uradno priznala neodvisno državo Palestino. Hkrati je Velika Britanija sklicala nujno zasedanje, ki se ga bodo udeležili Nemčija in Francija, namenjeno obravnavi humanitarne krize v Gazi, ki bo potekalo v petek.

Tisoči ljudi so v Tel Avivu demonstrirali za konec vojne v Gazi in izpustitev talcev, ki jih še vedno zadržuje Hamas. Med protestniki so bili tudi svojci padlih vojakov, ki izražajo dvom o nadaljevanju vojaških operacij. Nekdanji izraelski premier Ehud Olmert je ostro kritiziral sedanjo politiko Netanjahuja, češ da je bilo dovolj ubijanja in uničevanja ter da je državo zajela jeza. Nemški predsednik Joachim Gauck je sicer izrazil solidarnost z Izraelom, a njegovo vojaško posredovanje v Gazi označil za neodgovorno. Poročila medtem izpostavljajo, da so dostop do nujne pomoči v Gazi ovirani, kljub zagotovilom Izraela o sprostitvi večjega števila tovornjakov, medtem ko mednarodni pritisk za povečanje dobav narašča, a nekateri strokovnjaki menijo, da so potrebni sankcije in povračilni ukrepi.

Iran je ponovno potrdil svojo pravico do obogatitve urana za mirne namene, s čimer je izrazil odločenost, da bo nadaljeval z dejavnostmi, ne glede na potekajoča pogajanja z evropskimi silami v Istanbulu. Nova pogajanja med Iranom, Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo so se nadaljevala, vendar je iranski zunanji minister poudaril neodgovarjajočo naravo evropskih pozivov k opustitvi obogatitve urana. Strokovnjaki so izrazili zaskrbljenost nad zmanjšanim evropskim vplivom na Iran in povečanim tveganjem za uvedbo novih sankcij, zlasti v luči zavrnitve iranskih predlogov za podaljšanje resolucije ZN o jedrskem sporazumu iz leta 2015.

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v Haagu je obsodilo nekdanjega ministra in poveljnika milice iz Centralnoafriške republike zaradi več vojnih zločinov in zločinov zoper človečnost. Sodbe vključujejo dolge zaporne kazni za dejanja, kot so umori, mučenja in izgoni, ki so se zgodili v tej afriški državi.

Združeni narodi so objavili poročilo, ki potrjuje, da talibanske oblasti izvajajo kršitve človekovih pravic, vključno s mučenjem in samovoljnimi pridržanji, nad Afganistanci, ki so bili prisiljeni vrniti se v svojo domovino iz tretjih držav. Posebej izpostavljajo ranljivost deklet.

Nemška odbojkarska zveza je preverjala posledice spopadov med Tajsko in Kambodžo za bližnje svetovno prvenstvo v odbojki. Obstajala je skrb, da bi se konflikt lahko razširil na regijo, s potencialno vpletenostjo ZDA in Kitajske. Malezijski premier je ponudil posredovanje, medtem ko sta obe državi obtoženi uporabe močnih orožij, vključno z raketami. ZN so pozivali k zadržanosti.

Mednarodno sodišče za pomorstvo (ICJ) je v svetovalnem mnenju ponovno poudarilo, da države kršijo mednarodno pravo, če ne ukrepajo za zaščito planeta pred podnebnimi spremembami. Sodišče je potrdilo, da lahko države, ki so prizadete, zahtevajo povračilo škode od velikih onesnaževalcev, s čimer je zmanjšalo možnost nacionalne neaktivnosti glede podnebnih sprememb.