V Egiptu so potekala posredna pogajanja med delegacijama Izraela in Hamasa pod pokroviteljstvom ZDA. Izrael je obeležil drugo obletnico napada Hamasa, ki se je zgodil 7. oktobra 2023. Nadaljujejo se prizadevanja za dosego premirja in izpustitev talcev. Medtem so izraelske skrajno desničarske skupine izrazile željo po priključitvi Gaze.

Benjamin Netanjahu je pred srečanjem z Donaldom Trumpom izjavil, da Izrael pripravlja nov načrt za prekinitev ognja s podporo Bele hiše. Pogovori med Trumpom in Netanjahujem naj bi pospešili dogovor o končanju vojne v Gazi. Medtem je število smrtnih žrtev v Gazi preseglo 66.000.

Izrael in Sirija sta pod pokroviteljstvom Združenih držav Amerike v Parizu sklenila nov krog pogajanj, ki označujejo začetek tesnejšega varnostnega sodelovanja med državama. Strani sta se dogovorili za vzpostavitev skupne delovne skupine pod nadzorom ZDA, katere namen bo izmenjava obveščevalnih podatkov in prizadevanje za vojaško deeskalacijo na kriznih območjih. Po poročanju ameriških in izraelskih medijev, vključno s portalom Axios in televizijo Channel 12, so pogovori prinesli pomemben napredek po mesecih zastoja v diplomatskih stikih. Dogovor predvideva pospešitev prihodnjih pogajanj in predstavlja ključen premik v odnosih med sosednjima državama, ki sta bili desetletja v sovražnih odnosih. Peta runda pogajanj v francoski prestolnici je po besedah uradnikov ustvarila pozitiven zagon, ki bi lahko vodil do trajnejše stabilnosti v regiji. Nova sirska vlada je s tem korakom pokazala pripravljenost na pragmatično sodelovanje z izraelsko stranjo, kar vključuje neposredne komunikacijske kanale za preprečevanje nenamernih vojaških spopadov. Sodelovanje med državama prihaja v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer ZDA aktivno delujejo kot posrednik za zmanjšanje vpliva radikalnih akterjev. Čeprav so podrobnosti o operativnem delovanju skupne skupine še v pripravi, sklenjeni dogovor velja za zgodovinski premik, saj državi prvič po več desetletjih vzpostavljata formaliziran mehanizem za preprečevanje konfliktov in izmenjavo strateških informacij.

Obsežno vračanje afganistanskih migrantov iz Pakistana in Irana, ki je prizadelo že okoli 2,6 milijona ljudi od januarja, povečuje zaskrbljenost glede možne okrepitve Islamske države. Varnostni viri opozarjajo, da so se mnogi Afganistanci desetletja živeli v tujini in se težko vključujejo v afganistansko družbo, kar jih naredi dovzetne za radikalizacijo. Pakistan medtem zahteva, da Afganistan ukrepa proti terorističnim skupinam, ki delujejo na njegovem ozemlju. Nemčija nadaljuje s preseljevanjem ranljivih Afganistancev iz Pakistana.

Madžarski premier Viktor Orban se je pogovarjal z Donaldom Trumpom, pripravljajo pa se tudi na srečanje med Trumpom in Vladimirjem Putinom glede končanja vojne v Ukrajini. Govori se o drugem mirovnem vrhu med Trumpom in Putinom v Budimpešti v dveh tednih. Zelenski je izjavil, da so ruski droni napadli njegovo rojstno mesto v Ukrajini. Telefonski pogovor med Putinom in Trumpom bi lahko spodbudil obnovitev mirovnih pogovorov med Rusijo in Ukrajino v Istanbulu.

Po poročanju ameriških medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaške napade na cilje v Venezueli, vključno z vojaškimi objekti v Caracasu. Venezuleska vlada je ZDA obtožila vojaške agresije in zatrdila, da si Washington želi venezuelsko bogastvo. Nicolás Maduro je v celoti objavil svojo izjavo, v kateri obtožuje ZDA vojaškega napada na Venezuelo.

Med obiskom v Južni Koreji je Trump izpostavil korejsko-ameriško partnerstvo pri oživljanju ameriške ladjedelništva, pri čemer je Hanwha Philly Shipyard označil za ključnega igralca. Poročali so tudi, da bi lahko bil v Južni Koreji dokončan dogovor o ameriškem lastništvu TikToka. Med vrhom v Gyeongjuju je bila Trumpu v čast pripravljena posebna pojedina s korejsko kulinariko in kulturo. Trump pa je med srečanjem APEC pozabil na Armenijo, ko je govoril o mirovnih sporazumih.

Severna Koreja je ob Trumpovem obisku Južne Koreje izstrelila več pomorskih manevrirnih raket. Južna Koreja je Trumpa sprejela z repliko zlate krone in mu podelila najvišje državno odlikovanje, "Veliki red Mugunghwa". Med obiskom v Južni Koreji je Trump iskal 350 milijard dolarjev investicij, medtem ko se je v preteklosti na Japonskem zavezal za 490 milijard dolarjev.

Kitajska je pozvala ZDA, naj spoštujejo mednarodno prepoved testiranja jedrskega orožja. Rusija je sporočila, da testi z jedrskim pogonom niso bili mišljeni kot preizkusi orožja z jedrskimi bojnimi glavami in da še vedno velja moratorij na jedrske poskuse.

Trump je zaprosil Vrhovno sodišče za odpravo sodnih prepovedi napotitve Nacionalne garde v Chicago, a ga je senat sedmega okrožja zavrnil. Guverner Teksasa je zaradi protestov 'No Kings', ki jih je označil za 'z antifo povezane demonstracije', v Austin poslal Nacionalno gardo. Demokrati v predstavniškem domu so obsodili Trumpova prizadevanja za zatiranje protestov. Državni tožilci več držav so tožili Trumpovo administracijo zaradi ukinitve 7 milijard dolarjev sredstev za projekte sončne energije. Organizatorji protestov 'No Kings' v zalivskem območju pričakujejo rekordno udeležbo.

Vladimir Putin je med srečanjem s Xi Jinpingom v Pekingu poudaril 'izjemno raven' odnosov med Rusijo in Kitajsko, še posebej v luči napetih odnosov z Združenimi državami Amerike. Državi sta podpisali pomemben dogovor o plinovodu. Kim Jong Un se je prav tako mudil na Kitajskem, kjer se je udeležil vojaške parade v Pekingu, ki je obeležila konec druge svetovne vojne.

Srečanje med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom je bilo odpovedano. Ukrajinski predsednik in evropski voditelji so obtožili Putina, da zavlačuje mirovna pogajanja in zavračajo ozemeljske koncesije za mir. Ruski zunanji minister Lavrov je poudaril, da ne bo trajnega miru, če ne bodo odpravljeni temeljni vzroki vojne. Poljska je opozorila, da bi lahko aretirala Putina, če bi preletel njihov zračni prostor.

Donald Trump je prispel v Tokio in se srečal s cesarjem Naruhitom. Prav tako se je sestal s premierko Sanae Takaichi, ki jo je pohvalil zaradi njene ideološke bližine s pokojnim premierjem Shinzo Abejem. To je Trumpov prvi obisk na Japonskem po šestih letih.

Sirski predsednik Ahmad al-Sharaa je nakazal napredek pri morebitnem varnostnem sporazumu z Izraelom, ki ga posredujejo Združene države Amerike in temelji na premirni črti iz leta 1974. Pogovori potekajo z namenom povečanja regionalne stabilnosti. Al-Sharaa je poudaril, da mora vsak varnostni dogovor z Izraelom temeljiti na linijah prekinitve ognja iz leta 1974, medtem ko ameriški odposlanec Thomas Barrack spodbuja vzporedno posredovanje med Jeruzalemom, Damaskom in Bejrutom zaradi pritiska glede razorožitve Hezbolaha. Delegaciji Sirije in Izraela sta med pogajanji o varnostnem sporazumu dosegle napredek, je dejal Abu Muhammad al-Jolani.

Ameriški predsednik Donald Trump je obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi Siriji zagotovil uspeh, po zgodovinskem srečanju s sirskim predsednikom Ahmedom al-Šaraajem v Beli hiši. Srečanje je Trump ocenil kot častno in dejal, da so obravnavali podrobnosti o miru na Bližnjem vzhodu. Poleg tega se bo Sirija po srečanju pridružila mednarodni koaliciji za boj proti Islamski državi.

Po obnovljenih spopadih na pakistansko-afganistanski meji, ki so zahtevali več žrtev med civilisti, sta se Pakistan in Afganistan dogovorila za 48-urno prekinitev ognja. Namen prekinitve ognja je omogočiti dialog in iskanje rešitve za konflikt.

Ukrajina je prevzela odgovornost za dva sabotažna napada na ruskem železniškem omrežju, v katerih so umrle najmanj tri osebe. Napadi so se zgodili v ruskih regijah Orjol in Leningrad. Romunsko obrambno ministrstvo je obsodilo vdor ruskih dronov v romunski zračni prostor kot nov izziv za regionalno varnost in stabilnost.

Poljska je sporočila, da je skupaj z zaveznicami iz NATA sestrelila ruske drone, ki so kršili njen zračni prostor med ruskimi zračnimi napadi na Ukrajino. Poljska vojska je dogodek označila za "dejanje agresije" in dodala, da je rusko dejanje predstavljalo "resnično grožnjo" poljskim državljanom.

V Dohi se je začel nujni arabsko-islamski vrh po izraelskem napadu na Katar. Srečanje je namenjeno zbiranju podpore za Katar, visoki uradnik Arabske lige pa je poudaril, da Katar "ni sam".

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v soboto, 3. januarja 2026, zajeta v obsežni vojaški operaciji ameriških posebnih enot Delta Force v Caracasu. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki so jo spremljali siloviti zračni napadi na ključne cilje v venezuelski prestolnici, označil za "briljanten uspeh". Po navedbah ameriških uradnikov so pripadniki elitnih enot Madura in njegovo soprogo odpeljali neposredno iz njune spalnice, ju s helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima, od tam pa v New York. Ameriško pravosodno ministrstvo je proti Maduru in Floresovi že vložilo novo obtožnico, ki ju bremeni narkoterorizma, uvoza kokaina v Združene države Amerike ter nezakonitega posedovanja orožja. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo vzpostavljen varen in pravičen prehod oblasti. Ob tem je poudaril, da bodo ameriška naftna podjetja pomagala obnoviti uničeno infrastrukturo in izkoristiti bogate zaloge nafte. Medtem ko del venezuelske opozicije in izseljencev slavi padec režima, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi izrazili globoko zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele.