Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z Iranom, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil, da so ZDA »pripravljene in polne« (locked and loaded) za posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je zatrdil, da bodo ZDA »prišle na pomoč« državljanom, če jih bo vlada začela pobijati, kar je označil za običajno prakso Teherana. Njegove izjave so sledile poročilom o stopnjevanju nasilja na iranskih ulicah, kjer so protesti zaradi visokih cen, propada valute in gospodarske stagnacije zahtevali že najmanj deset smrtnih žrtev. Teheran se je na Trumpove grožnje odzval z ostrimi opozorili. Iranski visoki uradniki, vključno s sekretarjem vrhovnega sveta za nacionalno varnost Alijem Larijanijem in predsednikom parlamenta Mohamedom Bagherjem Ghalibafom, so poudarili, da vsakršno vmešavanje ZDA predstavlja »rdečo linijo«. Opozorili so, da bi ameriška intervencija destabilizirala celotno regijo in da so vse ameriške vojaške baze ter vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče« za povračilne ukrepe. Iranska stran je prav tako uradno zahtevala ukrepanje Združenih narodov proti Trumpovim izjavam, ki so jih označili za nepremišljene in provokativne. Napetosti med državama so se dodatno zaostrile po lanskem junijskem ameriškem bombardiranju iranskih jedrskih objektov. Medtem ko vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej zahteva odločen obračun z »izgredniki«, se znotraj ZDA pojavljajo kritike Trumpove politike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je izrazil dvom o predsednikovih motivih in namignil, da gre pri grožnjah bolj za interese povezane z nafto kot pa za zaščito svobode govora.

Po tragičnem požaru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, ki je zahteval okoli 40 življenj, so oblasti identificirale prve štiri žrtve. Preiskovalci se osredotočajo na preverjanje varnostnih ukrepov v baru, kjer je izbruhnil požar med novoletno zabavo. Preživeli so opisali začetno zmedo, saj so sprva mislili, da je požar le šala.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so Združene države "pripravljene in polne moči" za odziv, če bo Iran ubil protestnike, ki protestirajo zaradi naraščajočih življenjskih stroškov. Teheran je odgovoril z opozorilom, da bi vmešavanje destabiliziralo regijo. Izgnani iranski opozicijski voditelj Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite iranskih protestnikov.

Po aretaciji Nicolása Madura so v ZDA sprožili pravna vprašanja glede zakonitosti ameriških dejanj in nadzora nad Venezuelo. Maduro in njegova žena Cilia Flores sta bila obtožena zarote pri uvozu kokaina. Venezuelci na Floridi so proslavljali Madurovo odstranitev. Trump je izjavil, da bodo ZDA prevzele venezuelsko nafto, kar je sprožilo kritike o ozadju vojne proti drogam, saj pravne podlage za to ne obstajajo. Ob aretaciji je bil Maduro posnet pred kamero agencije DEA.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po ameriškem zračnem napadu in aretaciji pokazal bolj spravljiv ton do ZDA. Izrazil je pripravljenost za resne pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o boju proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelskega naftnega sektorja. Maduro je dejal, da je Venezuela pripravljena sprejeti ameriške investicije v naftni sektor in sodelovati v boju proti trgovini z drogami.

Župan New Yorka Zohran Mamdani je obsodil ameriško agresijo nad Venezuelo. Nicolása Madura so po ujetju prepeljali v New York, kjer je bil zaprt. Francoski predsednik Macron je "vzel na znanje" konec "diktature". Po Madurovi aretaciji je Delcy Rodriguez bila imenovana za začasno predsednico Venezuele.

Venezuelska podpredsednica je priznala, da ne ve, kje je predsednik Maduro, in zahtevala dokaz, da je živ. Medtem so se pojavile podrobnosti o ameriškem vojaškem napadu, v katerem naj bi bil Maduro s soprogo odpeljan iz države. Ameriška vlada je napovedala obtožnico proti Maduro, venezuelska vlada pa je ZDA obtožila napada na civilne in vojaške objekte.

Ameriški predsednik Donald Trump je močno zaostril retoriko proti Teheranu in napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je v seriji objav na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska "pripravljena in polna" (locked and loaded), ter obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če se bo nasilje nad civilisti nadaljevalo. Izjave so sledile poročilom o prvih smrtnih žrtvah med demonstranti, ki se že več dni spopadajo z varnostnimi organi v več kot 15 mestih po državi. Iranski uradniki so se na grožnje odzvali z ostrimi opozorili in Trumpove besede označili za nesprejemljivo vmešavanje v notranje zadeve države. Ali Laridžani, sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli ameriško posredovanje povzročilo kaos v celotni regiji in neposredno ogrozilo varnost ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je šel še dlje in izjavil, da bodo v primeru ameriške agresije vse vojaške baze ZDA v regiji postale legitimne tarče napadov. Medtem ko se protesti, ki so jih sprožili visoki stroški življenja in padec vrednosti nacionalne valute, širijo, je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ukazal odločen obračun z demonstranti, ki jih je označil za upornike. Znotraj ZDA so Trumpove napovedi sprožile mešane odzive, saj so nekateri predstavniki republikanske stranke, med njimi kongresnik Thomas Massie, izrazili zaskrbljenost nad intervencionistično zunanjo politiko. Kritiki opozarjajo, da bi lahko takšna retorika namesto zaščite človekovih pravic služila predvsem interesom v energetskem sektorju, hkrati pa tvega nevaren vojaški spopad v času, ko so napetosti z Iranom že na vrhuncu po junijskem bombardiranju iranskih jedrskih objektov. Iran je zaradi Trumpovih izjav že naslovil uradno pritožbo na Združene narode.

V prestižnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana se je novoletno praznovanje sprevrglo v eno najhujših tragedij v zgodovini države, ko je v nabito polnem baru Le Constellation izbruhnil uničujoč požar. Po uradnih podatkih policije kantona Valais je življenje izgubilo približno 40 oseb, še 115 pa jih je bilo poškodovanih, od tega mnogi huje. Večina žrtev in poškodovanih so mladi, stari med 15 in 25 let, ki so v priljubljenem lokalu pričakali novo leto. Preiskovalci so ugotovili, da so ogenj najverjetneje povzročile t. i. bengalske ognje ali iskrice, ki so bile pritrjene na steklenice šampanjca. Te so v stiku s stropno oblogo sprožile hiter vžig in eksplozivno širjenje plamenov, zaradi česar so bili gostje ujeti v prostorih. Švicarske oblasti so zaradi dogodka razglasile petdnevno žalovanje, medtem ko se preiskava usmerja v varnostne protokole lokala. Mnoge huje poškodovane so prepeljali v specializirane enote za opekline v sosednje države, identifikacija trupel pa zaradi hudih poškodb poteka s težavo.

Donald Trump je obljubil "rešitev" iranskih protestnikov, če bo režim uporabil smrtonosno silo. Reza Pahlavi se mu je zahvalil za obljubo zaščite. Medtem je Steve Bannon kritiziral Trumpa zaradi njegovih groženj Iranu, iranski vrhovni voditelj Ali Khamenei pa je dejal, da je treba "izgrednike" postaviti na svoje mesto, kar verjetno daje varnostnim silam prosto pot za ostrejše ukrepanje. Protesti v Iranu se širijo zaradi slabega gospodarskega stanja in naraščajočih jedrskih napetosti.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izrazil pripravljenost na pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom glede boja proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelske nafte. Poudaril je pripravljenost Venezuele na sprejem ameriških investicij v naftnem sektorju in sodelovanje v boju proti trgovini z drogami. Prav tako je Trumpova 'diplomacija z vojaškimi ladjami' povzročila močan padec v venezuelski proizvodnji nafte.

Nicolás Maduro se je pojavil pred sodnikom v New Yorku in zanikal obtožbe. Primer proti odstavljenemu venezuelskemu voditelju vodi 92-letni ameriški sodnik Alvin Hellerstein.

Nicolás Maduro se je na sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega glede obtožb o trgovini z drogami. Trdi, da je bil ujet in se označil za poštenega človeka. Vozilo, ki je prevažalo Madura in njegovo ženo, je prispelo na sodišče v New Yorku.

Nicolás Maduro je ZDA ponudil pogovore o boju proti trgovini z mamili in dostop ameriškim podjetjem do venezuelskega olja. Trump je izjavil, da bodo ZDA vodile Venezuelo med prehodnim obdobjem po zajetju Madura in njegove žene. CNN poroča, da naj bi bil Maduro pred prevozom v New York odpeljan v Guantanamo. Ameriška državna tožilka Pam Bondi je sporočila, da bosta Maduro in njegova žena kazensko preganjana v New Yorku.

V prestižnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana se je novoletno praznovanje sprevrglo v eno najhujših tragedij v zgodovini države, ko je v natrpanem baru Le Constellation v zgodnjih jutranjih urah izbruhnil uničujoč požar. Po navedbah lokalne policije je življenje izgubilo približno 40 ljudi, še 115 oseb pa je bilo poškodovanih, od tega jih je več v kritičnem stanju zaradi hudih opeklin. Med žrtvami in pogrešanimi je veliko mladih, vključno z najstniki iz Švice in tujine. Preiskovalci so ugotovili, da so ogenj najverjetneje povzročile kresničke na steklenicah šampanjca, ki so vžgale stropne obloge. Prišlo je do t. i. preskoka ognja (flashover), ki je povzročil skoraj trenutno vžig celotnega prostora in paniko med več sto obiskovalci, ki so poskušali pobegniti skozi ozke izhode. Švicarske oblasti so zaradi razsežnosti tragedije razglasile petdnevno žalovanje, hkrati pa poteka zahteven proces identifikacije žrtev. Več huje poškodovanih so zaradi zasedenosti domačih kapacitet prepeljali v specializirane enote za opekline v sosednjih državah.

Donald Trump je dejal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za odziv, če bo Iran ubil protestnike. Protesti proti naraščajočim cenam in gospodarskim težavam se nadaljujejo, pri čemer so nekateri protesti prerasli v smrtonosne spopade. Iranski opozicijski voditelj Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite protestnikov.

Donald Trump je dejal, da so Združene države pripravljene posredovati, če bo Iran ubil protestnike, in s tem okrepil napetosti med državama. Iranski uradniki so posvarili, da bi posredovanje destabiliziralo regijo.

V priljubljenem švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana se je novoletno praznovanje v baru Le Constellation sprevrglo v eno najhujših tragedij v zgodovini države. V požaru, ki je izbruhnil manj kot dve uri po polnoči, je po zadnjih podatkih življenje izgubilo približno 40 ljudi, še 115 pa jih je bilo poškodovanih, mnogi med njimi huje. Med žrtvami in pogrešanimi so predvsem mladi, stari od najstniških let do sredine dvajsetih, ki so v prestižnem letovišču praznovali prihod novega leta. Preiskovalci kot najverjetnejši vzrok za nastanek ognja navajajo uporabo pirotehničnih sredstev (vulkanov) na steklenicah šampanjca, ki so vžgali stropno oblogo bara. Priče opisujejo prizore panike, ko je približno 200 ljudi v nekaj sekundah poskušalo zapustiti goreči prostor. Švicarski predsednik Guy Parmelin je ob dogodku razglasil petdnevno žalovanje in poudaril, da gre za dogodek nepredstavljivih razsežnosti. Številne huje poškodovane žrtve so bile zaradi hudih opeklin prepeljane v specializirane enote po vsej Evropi, medtem ko forenziki nadaljujejo s težavnim postopkom identifikacije trupel.

Združene države Amerike so izvedle več zračnih napadov na venezuelsko prestolnico Caracas in druge venezuelske kraje. Predsednik Trump je izjavil, da so Madura in njegovo ženo aretirali in ju odpeljali iz države. Po navedbah virov blizu Trumpa naj bi podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, prevzela funkcijo začasne predsednice. Senatorji so izjavili, da bo Maduru sojeno v ZDA. Venezuelski minister za obrambo je zavrnil kakršna koli pogajanja.

Venezuelska prestolnica Caracas in več drugih zveznih držav so bile v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, prizorišče močnih eksplozij in preletov nizko letečih letal. Po navedbah lokalnih oblasti in očividcev je bilo okoli 2. ure zjutraj slišati najmanj sedem močnih detonacij, ki so pretresle prestolnico ter države Miranda, Aragua in La Guaira. Po poročanju so bili tarča napadov ključni vojaški objekti, vključno z glavno vojaško bazo Fort Tiuna in letalsko bazo La Carlota. V številnih delih mesta je po eksplozijah zmanjkalo električne energije, nad vojaškimi območji pa se je dvigal gost črn dim. Predsednik Nicolás Maduro je za dogodke neposredno obtožil Združene države Amerike in napade označil za "resno vojaško agresijo". Kot odziv na nastale razmere je Maduro razglasil izredno stanje v državi in odredil aktivacijo Comanda za integralno obrambo (Codin) za koordinacijo oboroženih sil in milic. Vlada trdi, da je napade ukazal ameriški predsednik Donald Trump v okviru kampanje proti domnevnemu trgovanju z drogami, povezanemu z venezuelskim vrhom. Medtem ko so neimenovani viri v ZDA potrdili avtorizacijo napadov, uradnega odgovora Bele hiše še ni. Zaradi stopnjevanja napetosti je sosednja Kolumbija pod vodstvom predsednika Gustava Petra že mobilizirala svoje oborožene sile na meji. Kolumbijske oblasti izražajo resno zaskrbljenost zaradi morebitnega množičnega vala beguncev, ki bi lahko zapustili Venezuelo zaradi vojaškega konflikta. Ameriška zvezna uprava za letalstvo (FAA) je medtem že prepovedala vsem ameriškim komercialnim letalom vstop v venezuelski zračni prostor zaradi tekočih vojaških dejavnosti.