Ameriške vojaške sile so po ukazu predsednika Donalda Trumpa izvedle obsežno operacijo v prestolnici Caracas, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Maduro je bil po aretaciji nemudoma prepeljan v Združene države Amerike, kjer so ga zaprli v zvezni preiskovalni zapor v Brooklynu. Newyorško tožilstvo ga obtožuje narkoterorizma, trgovine z drogami in orožjem, pred sodišče pa naj bi stopil že v ponedeljek. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji sporočil, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen in ustrezen politični prehod. Trump je napovedal tudi obnovo venezuelske naftne infrastrukture s pomočjo ameriških podjetij. Medtem ko so v nekaterih ameriških mestih izbruhnili protesti proti vojaškemu posredovanju, je venezuelsko vrhovno sodišče za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Ta je dejanje ZDA označila za ugrabitev in poudarila, da Maduro ostaja edini zakoniti predsednik države.

Kitajska je izrazila resno zaskrbljenost zaradi tega, ker so ZDA s silo prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo ter ju odpeljale iz države. Kitajsko zunanje ministrstvo je pozvalo ZDA k njuni takojšnji izpustitvi in pozvalo k pogajalski rešitvi v Venezueli.

Ameriški predsednik Donald Trump in visoki iranski predstavniki so si izmenjali ostre grožnje zaradi obsežnih protestov, ki so pretresli več delov islamske republike. Trump je v petek, 2. januarja 2026, prek družbenega omrežja Truth Social opozoril Teheran, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da so ameriške sile pripravljene (»locked and loaded«) in da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom v primeru stopnjevanja nasilja. Iranska stran se je na grožnje odzvala z ostrimi povračilnimi opozorili. Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo varnost ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf pa je ameriška oporišča v regiji označil za legitimne cilje v primeru agresije. Napetosti so se stopnjevale v času, ko so protesti zaradi visokih cen in gospodarske krize zahtevali že najmanj deset smrtnih žrtev, vrhovni voditelj Ajatola Ali Hamenej pa je odredil ostro ukrepanje proti demonstrantom.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z napovedjo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti uporabile smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. V objavi na družbenem omrežju Truth Social je Trump zapisal, da je ameriška vojska »pripravljena in v nizkem štartu« (locked and loaded), ter obljubil pomoč iranskemu ljudstvu v primeru nasilnega zatiranja demonstracij. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih cen in gospodarske stagnacije, so se v zadnjih dneh razširili po celotni državi in postali ena največjih notranjih groženj iranskemu režimu v zadnjih letih. Iranski uradniki so se na Trumpove izjave odzvali z ostrimi opozorili in obsodbami. Sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške interese ter varnost njihovih vojakov. Iransko zunanje ministrstvo je Trumpove grožnje označilo za kršitev mednarodnega prava in pozvalo Združene narode k ukrepanju. Medtem je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ukazal, da je treba »izgrednike postaviti na njihovo mesto«, kar nakazuje na morebitno nadaljnje zaostrovanje policijskega odziva na ulicah.

Varnostni svet Združenih narodov se bo v ponedeljek sestal na nujnem zasedanju, na katerem bodo razpravljali o nedavni vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Venezueli. Do sklica seje prihaja po tem, ko so ameriške sile v soboto izvedle napad na Caracas in zajele dolgoletnega venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki so ga nato prepeljale iz države. Zahteve za izredno zasedanje sta podali Venezuela in Kolumbija, podprla pa jo je tudi Južna Afrika, ki poudarja potrebo po mednarodni obravnavi dogodkov. Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je ameriško vojaško posredovanje in odstavitev avtokratskega voditelja označil za nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Operacija se je zgodila v luči obtožb ameriškega pravosodnega ministrstva proti Maduru in njegovi družini zaradi narkoterorizma. Ponedeljkovo srečanje pod predsedstvom Somalije bo namenjeno oceni zakonitosti ameriškega posega in preprečevanju nadaljnje destabilizacije regije.

Ameriški predsednik Donald Trump in najvišji predstavniki Irana so v začetku januarja 2026 izmenjali ostre grožnje zaradi vse večjih gospodarskih protestov, ki pretresajo islamsko republiko. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje (»locked and loaded«), če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, če bi prišlo do novih pobojev civilistov, pri čemer pa ni podal podrobnejših načrtov o morebitni obliki operacije. Iranski odziv je bil silovit in neposreden. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je opozoril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje v notranje zadeve države pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranski uradniki so ob tem poudarili, da so ameriška vojaška oporišča in vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče« v primeru agresije. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, hkrati pa je za podpihovanje nemirov obtožil Združene države Amerike in Izrael. Napetosti so se stopnjevale v času, ko je Iran zajel val protestov zaradi visokih cen, gospodarske stagnacije in propada nacionalne valute riala. Do zdaj je v spopadih z varnostnimi silami umrlo najmanj deset ljudi, nemiri pa so se razširili v več kot 25 mest po vsej državi. Dodatno težo Trumpovim besedam daje dejstvo, da so ZDA že junija lani izvedle letalske napade na iranske jedrske objekte, kar je odnose med državama pripeljalo na rob neposrednega vojaškega spopada.

Po zajetju predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil je vrhovno sodišče Venezuele odredilo, da funkcijo vršilke dolžnosti predsednika prevzame podpredsednica Delcy Rodríguez. Rodríguezova je obsodila ameriško dejanje kot kršitev nacionalne suverenosti in zahteva takojšnjo izpustitev Madura.

Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Khamenei, je obljubil, da se ne bo uklonil, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil s pomočjo protestnikom. Khamenei je dejal, da je treba protestnike, ki jih je označil za izgrednike, postaviti na svoje mesto. Poročajo o aretacijah in najmanj 15 smrtnih žrtvah protestov, ki jih je sprožila gospodarska kriza. Trump je pred tem opozoril, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če jih bo Teheran pobijal. Protesti so se začeli zaradi slabega gospodarskega stanja Irana, rekordne inflacije in padca vrednosti nacionalne valute rial.

Po tem, ko je Izrael prestregel flotilo Global Sumud, so po svetu izbruhnili protesti. V Italiji so potekali spontani protesti, napovedana pa je bila tudi splošna stavka. V Španiji je bil razpisan nacionalni študentski shod. V Kuala Lumpurju so aretirali dva moška zaradi poškodovanja policista med pro-palestinskim protestom pred ameriškim veleposlaništvom. Grška sindikalna zveza PAME je obsodila izraelski napad na flotilo in pozvala k protestom.

Kljub pozivom k odpovedi, so propalestinski protesti potekali v različnih mestih. V Glasgowu so protestirali proti izraelski zaustavitvi flotilje Global Sumud, v Sydneyju pa je bil načrtovan protest ob obletnici vojne v Gazi. V Haagu so aretirali več kot 200 ljudi med protestom na glavni železniški postaji. Britanska notranja ministrica Shabana Mahmood je izrazila razočaranje, da so protesti potekali po napadu v Manchestru, in pozvala k odpovedi protesta Palestine Action v Londonu.

Izraelska mornarica je prestregla flotiljo s humanitarno pomočjo za Gazo in aretirala okoli 500 aktivistov, med njimi tudi Greto Thunberg. Dogodek je sprožil proteste po vsem svetu, vključno s protesti v Kolumbiji zaradi aretacije dveh kolumbijskih aktivistov. Italijanska premierka Giorgia Meloni je ponovila kritike na račun prestrežene flotilje, saj je bilo pridržanih 40 Italijanov.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je med novoletnim praznovanjem v baru izbruhnil požar, v katerem je po zadnjih podatkih umrlo več deset ljudi, okoli 100 pa je poškodovanih. Po navedbah policije naj bi pred izbruhom požara odjeknila eksplozija v baru "Le Constellation".

Predsednika Javierja Mileija so med obiskom v provinci Buenos Aires, ki je oporišče peronistične opozicije, napadli s kamenjem in steklenicami. Zaradi incidenta so ga varnostne službe hitro evakuirale.

Med novoletnimi praznovanji je v baru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana izbruhnil požar, v katerem je umrlo več ljudi, veliko pa je bilo ranjenih. Požar je izbruhnil v natrpanem baru, medtem ko so potekale novoletne zabave.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je vložila obtožnico proti moškemu, ki jo je poskušal poljubiti in prijeti med javnim nastopom v Mexico Cityju. Sheinbaumova je pojasnila razloge za pregon osumljenca.

Med novoletnim praznovanjem v baru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je izbruhnil požar. Po navedbah policije je umrlo več deset ljudi, okoli sto je poškodovanih, večina huje. Požar je izbruhnil približno dve uri po polnoči.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil, da bi Benjamin Netanjahu priključil palestinsko ozemlje Zahodnega brega, ki ga zaseda Izrael. Argentinski predsednik Milei se je srečal z Netanjahujem v New Yorku in ponudil sodelovanje pri izpustitvi talcev v Gazi. Prav tako je bilo poudarjeno, da govor Netanjahuja pred ZN povečuje izolacijo Izraela.

Približno 140 afganistanskih migrantov, ki so bili pridržani v pakistanskih zaporih, se je vrnilo v domovino. Po izpustitvi so jih sprejeli na mejnem prehodu Spin Boldak, kjer so jim oblasti zagotovile registracijo, pomoč in podporo pri repatriaciji. Ministrstvo za begunce in repatriacijo (MoRR) je potrdilo prihod migrantov 28. avgusta 2025.

Rusija je izvedla obsežne napade z raketami in droni na cilje po vsej Ukrajini, pri čemer so bile uničene stanovanjske zgradbe in domovi, zlasti v Kijevu. V napadih je bilo ubitih najmanj 21 ljudi, med njimi štirje otroci, več deset pa je bilo ranjenih. Ukrajinski droni so napadli tudi rusko ozemlje, ciljajoc mesto in regijo Orjol, kjer so izbruhnili požari. Kljub mednarodnim pozivom k mirovnim pogajanjem, Rusija nadaljuje z napadi na ukrajinske civiliste.

Iran, Kitajska, Pakistan in Rusija so skupaj izrazile nasprotovanje ponovni vzpostavitvi tujih vojaških baz v Afganistanistanu. Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je opozoril, da bi ponovna vzpostavitev kršila suverenost države in ogrozila regionalni mir in varnost. Štiri države so poudarile spoštovanje suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Afganistanistana.

Glavni minister Balochistana, Sarfraz Bugti, je obtožil Kabul, da podpira militantne skupine, ki izvajajo napade v Pakistanu. Bugti trdi, da militanti, vključno s TTP, v Afganistanu najdejo trening centre, varna zavetišča in celo državno podporo. Izjavil je, da teroristi v Afganistanu uživajo 'državno pokroviteljstvo', od koder izvajajo napade na Pakistan, kar zaostruje varnostne razmere v Balochistanu.

Afganistanske oblasti so poklicale pakistanskega veleposlanika v Kabulu na zagovor zaradi domnevnih pakistanskih vojaških napadov v provincah Nangarhar in Khost. Afganistanske oblasti trdijo, da so napadi povzročili smrt najmanj treh ljudi in ranili sedem. Pakistan se na obtožbe še ni uradno odzval, Afganistan pa ni predložil dokazov.

Predsednik ZDA Donald Trump se je v Ovalni pisarni Bele hiše prvič srečal s pakistanskim premierjem Šehbazom Šarifom in generalom Asimom Munirjem, kjer so razpravljali o regionalni varnosti in drugih vprašanjih. To srečanje predstavlja preobrat glede na prejšnja kritična stališča predsednika Trumpa do Pakistana.

Ruske sile so obkolile ukrajinsko mesto Kupjansk, ključno obrambno središče. Ukrajinska vojska je izvedla uspešen napad na rusko železniško infrastrukturo, kar je povzročilo motnje v logistiki. Evropska unija je uradno poklicala ruskega predstavnika zaradi ruskega napada na Kijev, v katerem je bila poškodovana zgradba delegacije EU. NATO in Ukrajina sodelujeta pri razvoju obrambnih sistemov proti ruskim drsečim bombam in vodenim dronom. Rusija se sooča s pomanjkanjem bencina zaradi ukrajinskih napadov na rafinerije. Rusija trdi, da cilja samo vojaške cilje, škoda na civilnih objektih pa je posledica ukrajinske protizračne obrambe. Gradonačelnik Moskve ne želi spreminjati ukrajinskih imen ulic.

Med praznovanjem judovskega praznika Hanuke sta dva oborožena moška v Sydneyju na plaži Bondi streljala na množico. Ubitih je bilo najmanj 11 ljudi, več kot 40 pa je bilo ranjenih, med njimi tudi dva policista. Oblasti so napad označile za teroristično dejanje. Enega od strelcev je policija ubila.

Število smrtnih žrtev antisemitskega terorističnega napada na Bondi Beach v Sydneyju se je povečalo na 15, ranjenih je okoli 40 ljudi. Premier Albanese je napovedal prve ukrepe, vključno z zaostritvijo zakonodaje o orožju. Identificirana sta bila tudi storilca. Netanjahu je Avstraliji očital, da se ni odločno borila proti antisemitizmu.

Izraelski uradniki so potrdili, da so bili posmrtni ostanki Hadarja Goldina, častnika, ubitega med vojno v Gazi leta 2014, vrnjeni v Izrael. Združene države so prevzele vodilno vlogo v operacijah za prekinitev ognja v Gazi, zaradi česar je Izrael potisnjen na stranski tir v Civilno-vojaškem koordinacijskem centru (CMCC) v Kiryat Gatu. Združeni arabski emirati verjetno ne bodo sodelovali v stabilizacijskih silah v Gazi.

Po izraelskih napadih na območje Gaze je umrlo najmanj 33 ljudi, agencija za civilno zaščito Gaze pa poroča o najmanj 50 smrtnih žrtvah, vključno z 22 otroki, in okoli 200 ranjenih. Izraelski premier Netanjahu je ukazal nujne napade na območje Gaze po obtožbah Hamasa o kršitvi premirja. Izraelska vojska trdi, da nadaljuje z izvajanjem sporazuma o prekinitvi ognja.

Oblasti v Riu de Janeiru so identificirale večino žrtev najsmrtonosnejše policijske operacije v zgodovini Brazilije. Število smrtnih žrtev je naraslo na najmanj 117 domnevnih kriminalcev in štiri policiste. Izbruhnili so protesti, na katerih so protestniki zahtevali odstop guvernerja Ria in obtoževali policijo pretirane uporabe sile.

Tascha (27) in Hendrik Hoffmann (31) iz Hannovra sta bila priči terorističnemu napadu na Bondi Beachu v Sydneyju. V intervjujih sta opisala svoje izkušnje, zaznamovane s šokom, strahom in solidarnostjo.

V samomorilskem napadu pred sodiščem v Islamabadu je umrlo najmanj 12 ljudi, več kot 20 pa je ranjenih. Napad, prvi te vrste v mestu v zadnjih letih, je povzročil paniko med prebivalstvom. Notranji minister Pakistana, Mohsin Naqvi, je poročal o 'veliki škodi'.

V samomorilskem napadu pred okrožnim sodiščem v Islamabadu v Pakistanu je umrlo najmanj 12 ljudi, več kot 20 pa je ranjenih. Notranji minister Mohsin Naqvi je potrdil, da je napadalec poskušal vstopiti v poslopje sodišča, a ga je policija ustavila, preden je sprožil eksploziv. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče, pakistanski talibani pa so bili v preteklosti že osumljeni podobnih dejanj.

Združeni narodi so v torek objavili uradni poziv za zbiranje 1,71 milijarde ameriških dolarjev humanitarne pomoči za Afganistan v letu 2026. Urad za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) je opozoril, da država kljub manjšemu zmanjšanju potreb ostaja ena največjih humanitarnih kriz na svetu. Po ocenah agencije bo v prihodnjem letu pomoč potrebovalo približno 21,9 milijona ljudi, sredstva pa bodo namenjena neposredni podpori skoraj 18 milijonom najranljivejših prebivalcev. Poziv k financiranju prihaja v času zaostrenih gospodarskih razmer, ki jih zaznamujejo visoka stopnja brezposelnosti in vsesplošna revščina. Ker se Afganistan še naprej spopada s pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin, so Združeni narodi poudarili nujnost pravočasnega odziva mednarodne skupnosti. Brez zadostnih sredstev bi se lahko razmere še dodatno poslabšale, kar bi neposredno ogrozilo preživetje milijonov ljudi, ki so odvisni od zunanje pomoči.

Kljub temu, da se je leta 2025 več kot milijon Afganistancev vrnilo v domovino, v Pakistanu še vedno živi približno dva milijona afganistanskih beguncev, je sporočil UNHCR. Samo novembra se je v Afganistan vrnilo 171.055 ljudi, od tega je bilo 37.899 deportiranih preko mejnih prehodov Chaman, Torkham in Barabcha. UNHCR je v novembru v Afganistan poslal tudi več kot 31.500 imetnikov kartic PoR.

Izraelski obrambni minister Israel Katz je obljubil, da Izrael ne bo nikoli zapustil Gaze in načrtuje nove vojaško-kmetijske postojanke na severu območja. Hkrati je Izrael odobril gradnjo 19 novih judovskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu. Izraelske sile so izvedle več napadov v južnem Libanonu, s čimer so kršile sporazum o prekinitvi ognja. Umrl je Mohammad Bakri, palestinski režiser filma Jenin, Jenin.

Število smrtnih žrtev antisemitskega napada na plaži Bondi je naraslo na najmanj 16, 40 ljudi pa je bilo ranjenih. Napad naj bi trajal več kot 10 minut. Avstralija je doživela enega najsmrtonosnejših pokolov v svoji zgodovini, ko sta dva strelca odprla ogenj na judovski praznik na plaži Bondi v Sydneyju.

Iranski odposlanec pri ZN je kritiziral mednarodno skupnost zaradi neizpolnjevanja obveznosti do afganistanskih beguncev, pri čemer je opozoril na močan upad pomoči. Iran zagotavlja, da se vračanje afganistanskih migrantov izvaja ob polnem spoštovanju mednarodnih pravic in človeškega dostojanstva. Iran poziva k globalnemu ukrepanju za trajnostno vrnitev afganistanskih beguncev.

Po ocenah Združenih narodov v Afganistanu živi približno 1,5 milijona ljudi s hudimi invalidnostmi, večina pa je posledica desetletij trajajočih konfliktov. Misija Združenih narodov za pomoč Afganistanu (UNAMA) je opozorila, da so otroci nesorazmerno prizadeti in nosijo najhujše posledice nasilja.

Število smrtnih žrtev požara v stanovanjskem kompleksu Wang Fuk Court v Tai Po je naraslo na 55. Policija je aretirala tri osebe in kot vzrok za požar navaja malomarnost gradbenega podjetja, ki naj bi uporabljalo nevarne materiale. Gasilske enote so se borile z ognjem v več blokih stavb, da bi ga spravile pod nadzor.

Gospodarsko okrevanje Afganistana se upočasnjuje, saj je devet od desetih gospodinjstev prisiljenih preskakovati obroke, prodajati premoženje ali se zadolževati, da bi preživelo, je opozoril UNDP. Množične vrnitve v državo zaostrujejo najhujšo krizo, odkar so se talibi vrnili na oblast.

Gozdni požari po svetu sproščajo nevarne snovi, ki močno vplivajo na kakovost zraka tudi na drugih celinah, opozarja poročilo agencije Združenih narodov za vreme. Poročilo poudarja tesno povezavo med kakovostjo zraka in podnebnimi spremembami. Organizacija ZN opozarja, da podnebne spremembe poganjajo gozdne požare in s tem povečujejo onesnaženost zraka po vsem svetu.