V luksuznem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja prišlo do tragične nesreče, v kateri je v baru Le Constellation po navedbah policije umrlo približno 40 ljudi, še 115 pa je bilo poškodovanih. Požar je izbruhnil okoli 1.30 zjutraj med praznovanjem novega leta, ko je bil prostor napolnjen predvsem z mladimi obiskovalci. Priče opisujejo kaotične prizore in paniko, ko so se gostje v nekaj sekundah poskušali prebiti iz gorečega objekta, nekateri pa so se rešili le z razbijanjem oken. Preiskovalci so ugotovili, da je nesrečo najverjetneje povzročila uporaba pirotehničnih fontan na steklenicah šampanjca, ki so vžgale stropno oblogo bara. To je privedlo do t. i. eksplozivnega vžiga (flashover), ki je v trenutku zajel celoten prostor. Med žrtvami in poškodovanimi so poleg švicarskih državljanov tudi turisti iz sosednjih držav, Grčije in Avstralije. Švicarske oblasti so zaradi razsežnosti tragedije razglasile petdnevno žalovanje, predsednik Guy Parmelin pa je dogodek označil za eno najbolj travmatičnih nesreč v zgodovini države.

Švicarski preiskovalci preiskujejo vzrok požara v baru v smučarskem središču Crans-Montana, ki je zahteval okoli 40 življenj in 115 poškodovanih. Priča je povedala, da naj bi ognjemet na steklenici šampanjca povzročil požar. Med pogrešanimi je tudi grški državljan. Število žrtev je naraslo na 47.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta. Predhodni vodja je odstopil novembra zaradi korupcijske afere.

V prestižnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah novega leta prišlo do tragičnega požara, v katerem je po prvih podatkih življenje izgubilo približno 40 oseb, še okoli 115 pa jih je bilo ranjenih. Požar je izbruhnil v polnem baru Le Constellation približno dve uri po polnoči, ko so obiskovalci praznovali prihod leta 2026. Med žrtvami in poškodovanimi je največ mladih, starih od najstniških let do srednjih dvajsetih, med njimi pa so tako lokalni prebivalci kot tuji turisti. Preiskovalci so ugotovili, da je ognjene zublje najverjetneje sprožila uporaba namiznih ognjemetov oziroma kresničk na steklenicah šampanjca, ki so vžgale strop lokala. Priča so opisovale kaotične prizore, ko je več sto ljudi poskušalo v le nekaj sekundah zapustiti goreče prostore. Švicarski predsednik Guy Parmelin je dogodek označil za eno najbolj travmatičnih tragedij v zgodovini države in razglasil petdnevno žalovanje. Številni poškodovani ostajajo v kritičnem stanju v lokalnih bolnišnicah, identifikacija žrtev pa bo zaradi stopnje poškodb po navedbah policije dolgotrajna.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je pozval k pogovorom s protestniki, vendar vztraja, da jih je treba 'postaviti na svoje mesto'. Število smrtnih žrtev protestov v Iranu je naraslo na 16. Predsednik Trump je opozoril, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo Teheran nasilno obračunal z njimi. Povečalo se je tudi število aretacij.

V prestižnem švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja prišlo do katastrofalnega požara, ki je po zadnjih podatkih zahteval približno 40 življenj, še 115 ljudi pa je bilo poškodovanih. Tragedija se je zgodila v priljubljenem baru Le Constellation okoli 1.30 zjutraj, ko je bilo prizorišče polno obiskovalcev, ki so praznovali prihod novega leta. Med žrtvami in poškodovanimi so predvsem mladi ljudje, vključno z lokalnimi prebivalci in turisti iz sosednjih držav. Preiskovalci kot glavni vzrok za nesrečo navajajo uporabo pirotehničnih sredstev oziroma kresničk na steklenicah šampanjca, ki so vžgale strop lokala. To je povzročilo t. i. pojav "flashover" oziroma nenaden preskok ognja, zaradi česar je celoten prostor v trenutku zajel ognjeni pekel. Švicarski predsednik Guy Parmelin je dogodek označil za eno najbolj travmatičnih tragedij v zgodovini države in razglasil petdnevno žalovanje. Identifikacija žrtev še poteka, saj so nekatera trupla močno opečena, zdravstveni delavci pa opozarjajo, da so številni poškodovanci še vedno v smrtni nevarnosti.

Švicarski preiskovalci preiskujejo vzrok požara v baru v Crans-Montani, ki je zahteval okoli 40 življenj in poškodoval 115 ljudi med novoletnim praznovanjem. Priče navajajo, da naj bi bila iskra iz šampanjca vzrok za požar. Med pogrešanimi je tudi grški državljan. Število smrtnih žrtev se je povzpelo na 47.

Ameriške oblasti so sporočile, da so preprečile teroristični napad, ki ga je navdihnila Islamska država in je bil načrtovan za silvestrovo.

V prestižnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana se je novoletno praznovanje sprevrglo v tragedijo, ko je v nabito polnem baru Le Constellation izbruhnil uničujoč požar. Po navedbah lokalne policije v kantonu Valais je v ognju, ki se je vnel v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026, umrlo približno 40 oseb, medtem ko je bilo najmanj 115 ljudi ranjenih. Mnogi poškodovani so v kritičnem stanju, žrtve pa so večinoma mlajši odrasli in najstniki, med katerimi so tako domačini kot tuji turisti. Preiskovalci so ugotovili, da je požar povzročil nenaden vžig pod stropom, ki so ga po prvih ugotovitvah zanetile iskre s prskavic na steklenicah šampanjca. Te so prišle v stik z vnetljivim materialom na stropu lokala, kar je povzročilo eksploziven ogenj in splošno paniko. Priče so opisovale grozljive prizore, ko so se gostje poskušali rešiti skozi razbita okna, medtem ko je celoten prostor v nekaj deset sekundah zajel gost dim. Švicarska vlada je zaradi dogodka razglasila petdnevno žalovanje, predsednik Guy Parmelin pa je tragedijo označil za eno najbolj travmatičnih v zgodovini države. Identifikacija trupel še vedno poteka, saj so nekatera trupla močno ožgana.

Po Trumpovi grožnji posredovanja v Iranu, če bo ta ubil protestnike, so se pojavile kritike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je potezo označil za bolj povezano z nafto kot s svobodo govora, medtem ko so iranski uradniki obsodili Trumpove izjave kot vmešavanje v notranje zadeve. Trump je sicer na Truth Social zapisal, da so ZDA »pripravljene in opremljene« za odziv.

FBI je sporočil, da je preprečil načrtovani napad za silvestrovo v Mint Hillu v Severni Karolini, ki ga je navdihnila Islamska država. Osumljenec, 18-letni Christian Sturdivant, je načrtoval napad z noži in kladivi na trgovino z živili in restavracijo s hitro hrano. Oblasti trdijo, da je Sturdivant podpiral Islamsko državo.

Iranski uradniki so kritizirali Trumpovo grožnjo posredovanja ZDA v Iranu, če bo Iran nasilno zatrl protestnike. Opozorili so, da bi vsako ameriško posredovanje destabiliziralo regijo in zagrozili s povračilnimi ukrepi proti ameriškim bazam in vojakom na Bližnjem vzhodu. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, šefa vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza je sledila odstopu Andrija Jermaka zaradi korupcijske afere, kar poudarja osredotočenost Ukrajine na varnostne zadeve in krepitev obrambnih sil. Oleg Ivaščenko je bil imenovan za novega vodjo vojaške obveščevalne službe.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA pripravljene ukrepati, če bo Iran ubil več protestnikov, in dodal, da je Washington pripravljen na odziv. Iranski uradniki so odgovorili z opozorilom, da bi posredovanje ZDA destabiliziralo celotno regijo.

Po Trumpovi grožnji z vojaškim posredovanjem v Iranu zaradi zatiranja protestnikov se je odzval Teheran z opozorilom, da bi takšno dejanje destabiliziralo celotno regijo in ogrozilo ameriške interese. Grožnja je razjezila tudi del republikancev, ki zagovarjajo politiko 'Amerika na prvem mestu'. Izrael je medtem začel spletno kampanjo, ki poziva Irance k uporu.

Pakistansko sodišče za boj proti terorizmu je v odsotnosti obsodilo osem novinarjev in komentatorjev na družbenih omrežjih na dosmrtno zaporno kazen. Obsojenci so bili spoznani za krive kaznivih dejanj, povezanih s terorizmom, ki naj bi jih zagrešili s svojimi spletnimi aktivnostmi v podporo zaprtemu nekdanjemu premierju Imranu Khanu. Gre za najnovejši ukrep v okviru širšega pregona proti podpornikom nekdanjega voditelja. Obtožbe se nanašajo na dogodke med nasilnimi protesti 9. maja 2023, ko so Khanovi privrženci po njegovi kratkotrajni aretaciji napadli vojaške objekte. Oblasti so novinarjem očitale, da so prek spletnih platform spodbujali nasilje in širili propagando proti državi. Ker so obsojeni trenutno v tujini oziroma niso dosegljivi roki pravice, je bila sodba izrečena v odsotnosti. Organizacije za zaščito svobode medijev opozarjajo, da tovrstne sodbe pomenijo resen udarec za svobodo izražanja v Pakistanu.

Pakistansko protiteroristično sodišče je v odsotnosti obsodilo osem novinarjev in komentatorjev na družbenih omrežjih na dosmrtno zaporno kazen. Obsojenci so bili spoznani za krive terorističnih dejanj, povezanih z njihovimi spletnimi aktivnostmi, v katerih so izražali podporo zaprtemu nekdanjemu predsedniku vlade Imranu Khanu. Obsodbe so neposredna posledica dogodkov po 9. maju 2023, ko so Khanovi privrženci po njegovi kratkotrajni aretaciji napadli vojaške objekte po vsej državi. Sodišče je v svoji obrazložitvi poudarilo, da so obsojeni prek digitalnih platform spodbujali nasilje in širili propagando proti državi. Ker so obsojenci trenutno zunaj dosega pakistanskih organov pregona, so bile kazni izrečene v njihovi odsotnosti. Gre za nov korak v obsežnem zatiranju opozicijskih glasov in podpornikov nekdanjega premierja, ki se spopada s številnimi sodnimi postopki od svoje odstranitve z oblasti leta 2022. Mednarodne organizacije za svobodo medijev so nad sodbo izrazile zaskrbljenost, saj Pakistan še naprej uporablja protiteroristično zakonodajo za utišanje kritičnih novinarskih glasov.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem nagovoru ponovno poudaril neomajno zavezo Pekinga k združitvi s Tajvanom, pri čemer je proces označil za neustavljiv zgodovinski proces. Njegove besede so sledile obsežnim vojaškim vajam kitajske vojske v okolici otoka, kar je dodatno zaostrilo odnose v regiji. Ši je v svojem govoru izpostavil nerazdružljivo vez krvi in sorodstva med ljudmi na obeh straneh Tajvanske ožine, hkrati pa poudaril dolgoročni cilj ozemeljske celovitosti. Na napovedi so se ostro odzvali v Manili in Tajpeju. Filipinski politik Francis Pangilinan je obsodil kitajske vojaške vaje in retoriko Pekinga, medtem ko je kitajsko veleposlaništvo v odzivu ponovilo politiko ene Kitajske. Tajvanske oblasti so vaje označile za grožnjo regionalni stabilnosti, Združene države Amerike pa so Peking pozvale k prekinitvi vojaškega pritiska in ustrahovanja. Napetosti v regiji ostajajo visoke, saj Peking zavrača vsakršne težnje po neodvisnosti otoka.

Donald Trump je v poznih nočnih objavah na Truth Social zagrozil Iranu z intervencijo, pri čemer je poudaril, da so ZDA "pripravljene in čakajo". Republikanski kongresnik Thomas Massie je kritiziral Trumpovo opozorilo Iranu, češ da imajo ZDA dovolj lastnih težav. Kongresnica Marjorie Taylor Greene je obtožila Trumpa, da se oddaljuje od svoje politike "Amerika na prvem mestu".

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil ostro opozorilo iranskim oblastem glede ravnanja z mirnimi protestniki. Trump je izjavil, da bodo Združene države Amerike priskočile na pomoč protestnikom, če bo iranski režim nanje streljal ali jih nasilno pobijal, kar po njegovih besedah Teheran počne redno. Poudaril je, da so ZDA na takšen ukrep popolnoma pripravljene, s čimer je še dodatno zaostril retoriko do islamske republike. Izjave so v iranskih medijih sprožile val kritik, kjer so Trumpove besede označili za vmešavanje v notranje zadeve in prazno govorjenje. Napetost med državama ostaja visoka, saj Trumpova administracija s tovrstnimi grožnjami neposredno podpira opozicijska gibanja znotraj Irana, hkrati pa v mednarodni skupnosti poudarja pripravljenost na vojaško ali politično ukrepanje v primeru stopnjevanja represije nad civilnim prebivalstvom.